Spomin na Marijino smrt in vnebovzetje, Zore o dostojanstvu človeškega telesa

Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Vendar je papež Pij XII. versko resnico o njenem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950. Katoliška in pravoslavna cerkev praznik obeležujeta na isti dan, navaja Katoliška cerkev v Sloveniji na svoji spletni strani.

Marijino vnebovzetje po njihovih besedah pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih. Hkrati je to praznik upanja. Marija, ki je bila človek, je namreč po mnenju kristjanov dosegla polnost življenja, ki ga vidijo v večnosti.

Na osrednji maši na Brezjah je vernike nagovoril ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je navedel, da bi lahko zgodovinski razlog za razglasitev dogme o Marijinem vnebovzetju lahko našli v grobem materializmu, ki se je v 20. stoletju močno širil in pri mnogih povzročil dvom v vstajenje telesa. Nekateri avtorji opozarjajo tudi na kratek čas med koncem druge svetovne vojne in razglasitvijo dogme.

"Med boji in izgoni je umrlo ogromno ljudi. Njihova trupla večkrat niso bila deležna nobenega spoštovanja. Zdelo se je, da človeško telo nima več nobene vrednosti. Podobe in izkušnje so se vtisnile v srca in duše mnogih pripadnikov vojne generacije," je pojasnil Zore.

Dogma o Marijinem vnebovzetju pa govori, da ni tako. "Pred Bogom ima vsako človeško telo svoje dostojanstvo. To je pokazal na Mariji. Zato imajo tudi mrtvi v svetovni vojni to dostojanstvo, četudi ga nihče ni opazil," je dejal nadškof ter dodal, da ima človekovo telo neodtujljivo dostojanstvo, tudi ko je mrtvo.

"Zato nas pretrese, ko žal še vedno slišimo govoriti o kosteh, o premetavanju kosti, ko gre za prizadevanje za spoštljiv in dostojen pokop tistih, ki čakajo na pokop v kostnici v Škofji Loki in še mnogo več drugih, ki še vedno čakajo, da bodo smeli pustiti za seboj kraška brezna in rudniške jaške ter jim bomo dali grob v posvečeni zemlji," je dejal. Poudaril je, da dostojen pokop pomeni, da "jim vrnemo in priznamo tisto dostojanstvo, poštenje in ljubezen do domovine, ki so jim bili zanikani zaradi opravičevanja zločina, ki se je nad njimi zgodil".

Zore je v pridigi spregovoril tudi o evtanaziji, o kateri je dejal, da se je "parlament oziroma del tega zakonodajnega telesa odpovedal varovanju življenja in skrbi za najbolj ogrožene ljudi med nami". Kot je dejal Zore, so odločitve drugih njihova odgovornost, dolžnost kristjanov pa je, da povedo, kakšni so njihovi pogledi. "Mi bomo ostali zagovorniki in varuhi človekovega življenja od njegovega spočetja do njegove naravne smrti," je poudaril.

Zoretu je pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah prisluhnila množica vernikov, še več pa se jih na Brezjah, ki velja za slovensko Marijino narodno svetišče, zvrsti čez cel dan. Verniki se k podobi Marije Pomagaj, ki jo je pred več kot 200 leti naslikal Leopold Layer, pogosto obračajo zaradi prošenj in zahval. Pri obisku Brezij na veliki šmaren številni izpostavljajo tudi pomen tradicije.

Veliko jih vsako leto pride na Brezje ali pa obiščejo drugo slovensko Marijino svetišče. Številni pridejo z družinami in obisk Brezij povežejo z obiskom sorodnikov ali prijateljev. Zlasti tisti iz bližnjih krajev priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in se na Brezje podajo peš ali s kolesom.