Protiimperialistična fronta, za katero pa se je kasneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), je bila ustanovljena 26. aprila 1941 v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem.
Začetki demokratizacije
Program OF je sprva obsegal sedem točk, v letu 1942 pa je dobil še dve točki. V izjavi (programu) OF je bilo zapisano, da se mora akcija proti okupatorju začeti takoj, pomenila pa naj bi izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. Zapisano je bilo še, da OF deluje za slogo in enotnost vseh petih narodov Jugoslavije, z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic pa naj bi OF preoblikovala slovenski narodni značaj oz. naj bi se z njo oblikoval "nov lik aktivnega slovenstva". Skupine, delujoče v okviru OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih, v izjavi pa je bilo tudi zapisano, da bo po narodni osvoboditvi OF na slovenskem ozemlju prevzela oblast, uvedla pa naj bi ljudsko demokracijo.
O tem, kakšna bo notranja ureditev Združene Slovenije, naj bi odločal slovenski narod sam, poleg tega pa je izvršni odbor OF pozval še vse zavedne Slovence, naj se priključijo k narodni vojski. OF je takoj po ustanovitvi organizirala demonstracije, trosenje letakov, napisne akcije, sabotaže, od konca julija 1941 je organizirala tudi partizanske čete na podeželju, v mestih udarne skupine, ki so se spopadale z okupatorji.
Komunisti kmalu prevzeli vodilno vlogo
Vodilno vlogo v OF je kmalu prevzela komunistična partija, ki si je od začetka prisvojila idejno in operativno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, vanj pa je zaprla pot tudi vsem razrednim in političnim nasprotnikom; te je partija s komunističnim tonom označila za sovražnike naroda.
Po kapitulaciji Italije leta 1943 je bil po volitvah v zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943 izvoljen 120-članski vrhovni plenum OF z 10-članskim izvršnim odborom, temelj slovenske državnosti pa je OF postavila februarja 1944 v Črnomlju z izvolitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS).
Kdaj so se začela praznovanja dneva OF?
Ob prvi obletnici ustanovitve so vodstva ustanovnih skupin naslovila posebne razglase na svoje aktiviste, vendar brez poudarjanja, da gre za obletnico. Drugo obletnico leta 1943 so partizani zaznamovali že bolj slovesno, med drugim je izšla tudi posebna številka Slovenskega poročevalca s poslanicami izvršnega odbora OF. Ob tretji obletnici OF je Tito Slovencem poslal posebno poslanico, proslave pa so potekale v znamenju pričakovanega konca vojne. Ta se je končala šele naslednje leto, ko je bila proslava že usmerjena v spodbujanje ljudi za obnovo domovine in v ureditev družbenih odnosov na drugačnih temeljih.
Janša: Odpor je ohranil Slovence
Osrednja slovesnost ob državnem prazniku poteka na Mali gori pri Ribnici na Dolenjskem, kjer je postavljeno obeležje v spomin na spopad članov ilegalne organizacije TIGR z italijanskim okupatorjem.
Govor slavnostnega govorca, predsednika vlade Janeza Janše, je temeljil na doslej premalo poudarjeni vlogi protifašistične organizacije TIGR, ki so se prvi na slovenskem ozemlju spopadli z okupatorjem, ter ločitvi boja proti okupatorju od politične ideologije. Duh odporništva, samoobrambe je bil med Slovenci vedno živ, medtem ko je bila kultura vedno temeljna podlaga vseh pomembnejših odporniških gibanj v slovenski zgodovini, je dejal Janša.
V govoru, ki ga je nekajkrat prekinil aplavz navzočih, pa je spomnil tudi, da sta v drugi polovici druge svetovne vojne tako komunistična stran kot tudi protikomunistična zagrešili vrsto zločinov nad sonarodnjaki, ki se niso mogli braniti. Slovesnost je potekala ob obeležju v spomin na spopad članov ilegalne organizacije TIGR z italijanskim okupatorjem.
Po Janševem mnenju je tako vsa slovenska zgodovina eno samo narodno odporništvo, zaradi katerega so Slovenci sploh obstali Slovenci. Kljub temu pa skoraj vse do leta 1918 nismo imeli nobene osrednje organizacije, tako premier, ki bi skrbela za vse Slovence. Že do začetka 20. stoletja pa je bil kljub temu dosežen zavidljiv kulturni razvoj, je še dodal.
Slovenci so ves čas v drugi svetovni vojni dokazovali svoj odpor. V teh prizadevanjih se je iz vojaškega vidika najvišje povzpela prav organizacija TIGR, katere pripadniki in simpatizerji pomenijo najstarejše oborožene protifašiste v Evropi, je dejal Janša.
Prireditve po vsej Sloveniji
Državni praznik so obeležili tudi na Ptuju, kjer je bil slavnostni govornik član glavnega odbora ZZB NOB Tone Poljšak. Slovesnost je potekala tudi pri spomeniku padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja na Malkovcu. Tradicionalni 12. pohod prijateljstva in spomina - Udin Boršt 2005 se je začel pri Mercatorjevem centru na Kokrici. Območna borčevska organizacija borcev in udeležencev NOB Ajdovščina in občina Vipava sta vabili na slovesnost v spomin na prvo večjo partizansko bitko na Primorskem, nanoško bitko, ki je potekala 18. aprila 1942. Na Bledu pa je dan upora obeležilo Združenje borcev in udeležencev NOB.
Dan upora proti okupatorju so proslavili tudi v občini Slovenske Konjice. Na Tolsti vrh, kjer je spominska hiša NOB, se je odpravilo več sto ljudi, tudi minister za obrambo Karl Erjavec. V svojem govoru je poudaril, da borcem za svobodno Slovenijo nihče ne more vzeti dostojanstva in ponosa. Poleg tega je poudaril, da prevečkrat odpiramo moralno in etično sporne teme o tem, kdo je bil na pravi oziroma na napačni strani. "Spoštovane borke in borci. Pozablja se, da je bila partizanska vojska tista, ki je bila s strani zaveznikov priznanan kot koalcijska, zavezniška vojska v boju proti okupatorju," je dejal minister.
