Spomin na žrtve azbesta

V januarju ustanovljena mednarodna organizacija Asbestos Risks Association (EARA) je organizirala miren shod, s katerim želijo odgovorne opozoriti na ustrezno reševanje azbestne problematike.

Shod se je začel že ob 11. uri pred protokolarnim objektom na Brdu pri Kranju, nadaljeval na Trgu republike v Ljubljani in zaključil pred sedežem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Pred ministrstvom so položili vence in prižgali svečke v spomin na žrtve azbesta. 28. april v evropskem prostoru postaja dan, posvečen žrtvam azbesta, je povedal predsednik zveze Sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) in podpredsednik EARA Bojan Goljevšček.

V petek so na premierja Janeza Janšo kot predsedujočega svetu EU naslovili pismo, v katerem mu predstavljajo EARA in ga prosijo za srečanje, na katerem bi mu lahko predstavili svoje cilje.

Mednarodna organizacija EARA je bila januarja letos ustanovljena v Trstu, njene članice pa opozarjajo, da bo stopnja smrtnosti zaradi azbestnih bolezni, ki prizadenejo tako ljudi kot prebivalce, dosegla vrh med letoma 2017 in 2020. Azbestna problematika zato zahteva pozornost na pravno-socialnem, zdravstvenem, raziskovalnem in naravovarstvenem področju, za kar so potrebne "pogumne politične odločitve", je izpostavil predsednik EARA Roberto Fonda.

ZSABS, ki ji, kot ugotavlja Goljevšček, aktualna oblast ne priznava reprezentativnosti, se je EARA pridružila, ker to pomeni nadgradnjo dosedanjega dela, hkrati pa jim evroregijsko združevanje odpira vrata do evropskih institucij. Še naprej si bodo prizadevali za primerno reševanje azbestne problematike in spremembo azbestnega zakona, saj sedanji ni evropski, je še povedal Goljevšček.

Cotmanova zavrača očitke

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je zavrnila očitke, da ne sprejema dialoga z Zvezo sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (ZSABS), so zapisali na ministrstvu. Kot je pojasnila, se je z njihovimi predlogi seznanila, ko je njihove predstavnike obiskala na sedežu sindikata v Novi Gorici, sestanek z njimi pa je bil organiziran tudi na ministrstvu in ga je vodila državna sekretarka Romana Tomc.

Na ministrstvu se po besedah Cotmanove zavedajo občutljivosti problematike, povezane z azbestom. Kot je dejala, je ministrstvo prav zato v zadnjih mesecih izvedlo vrsto aktivnosti, vse z namenom hitrejšega in še bolj učinkovitega izvajanja Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. V letošnjem proračunu je za izvajanje zakona po besedah ministrice predvidenih 1.499.993 evrov.

Z ministrstva so tudi sporočili, da so v zvezi z izvajanjem zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom oblikovali interno skupino, ki naj bi pripravila rešitve oziroma ukrepe za izboljšanje njegovega izvajanja. Zagotovili so, da bodo medresorsko delovno skupino kadrovsko okrepili in pospešili reševanje vlog. Kot so zapisali, je komisija v letošnjem letu obravnavala 23 vlog, od tega tudi vseh 18, ki jih je prejela v letošnjem letu.

Ministrica je predlog zakona, ki ga je v obravnavo v DZ vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Zares Majdo Širca, znova ocenila kot neprimernega. Ponovila je stališče, da bi bilo bolj smiselno rešiti problematiko v sklopu celovitega sistema zagotavljanja državnih pomoči prebivalcem, ki so zdravstveno prizadeti zaradi onesnaževanja okolja zaradi vpliva industrije, prometa ali druge okoljske problematike, so še zapisali na ministrstvu.

'Neozdravljivo'

Azbest je zelo nevaren, saj je sestavljen iz vlaken, ki se lomijo vzdolžno. Tako nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna, ki pri vdihavanju lahko pridejo globoko v pljuča. Vlakna so brez vonja in jih s prostim očesom ne vidimo, v pljučih pa lahko povzročijo bolezni kot so rak in azbestoza.

Rak, ki je posledica izpostavljenosti azbestu, je neozdravljiv. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi do 40. (Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS)