Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 2012, je Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu razglasil leta 2009. Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne.
Tako pakt kot vojna in opustošenje, ki je sledilo, je prineslo neznosno trpljenje milijonom ljudi po Evropi in izven nje, leta, ki so sledila, pa so zaznamovali obsežni okupacija, represija, deportacije in nasilje, so ob dnevu sporočili iz Evropske komisije.
Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen ter komisar za pravosodje in vladavino prava Michael McGrath sta ob tem izpostavila, da je bolečina žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov odmevala prek generacij, danes pa je vsaka država članica EU že dom generaciji, ki je odrasla brez tiranije in zatiranja.
"Za številne so svoboda, demokracija in mir morda samoumevni, ampak niso. Zagotovljeni so bili z izjemnim pogumom, žrtvami, odporom in odpornostjo in jih ne gre nikoli jemati za samoumevne," sta še zapisala v skupni izjavi in poudarila, da je spominjanje preteklosti dolžnost tudi za prihodnje generacije.
V dnevu spomina vidita tudi opomnik posledic sovraštva, nestrpnosti in zanikanja človeškega dostojanstva. "Opominja nas, naj ostanemo budni pri obrambi vrednot, na katerih je Evropska unija utemeljena: spoštovanju človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in temeljnih pravic," sta še dodala.
'Spomin nas zavezuje, da se upremo vsakršnemu sovraštvu, nasilju in zatiranju'
V Sloveniji so ob dnevu spomina že v petek v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. Med drugim predstavljajo zgodovino stavbe in Kazensko poboljševalni dom Ljubljana. Za obiskovalce bo razstava odprta od 1. oktobra.
Pomožni škof Franc Šuštar je zvečer v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila je akademija z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.
Premier Janez Janša je poudaril, da se danes poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. "Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti. Dejanja, ki so ga povzročili totalitarizmi ter trpljenje, ki so ga pretrpele mnoge žrtve, so za mnoge še vedno živi spomini," je zapisal Janša. "Čas je, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov. Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine," je dodal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X zapisala, da se ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poklanjamo vsem, ki so jim bili odvzeti svoboda, dostojanstvo in življenje. "Spomin na žrtve nas zavezuje, da odločno varujemo demokracijo, človekove pravice in vladavino prava ter se upremo vsakršnemu sovraštvu, nasilju in zatiranju," je zapisala in pozvala, naj bo zgodovinski spomin temelj naše skupne odgovornosti, da se najtemnejša poglavja preteklosti nikoli več ne ponovijo.
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je v sporočilu za javnost med drugim zapisala, da mora Slovenija spomin na vse žrtve graditi na resnici, dostojanstvu in spoštovanju človekovih pravic. "Za Slovenijo je ta dan še posebej pomemben, ker vse posledice totalitarnega nasilja še niso ustrezno razjasnjene in odpravljene. Številne družine so desetletja živele brez pravice do resnice o usodi svojih bližnjih, nekatere žrtve povojnih pobojev pa še vedno nimajo imena, urejenega pravnega statusa ali dostojnega groba. Naša dolžnost je, da vsaki žrtvi priznamo njeno človeško dostojanstvo, ne glede na to, kdo je bil storilec in s katero ideologijo je opravičeval svoja dejanja," je poudarila varuhinja. Ob tem je znova opozorila, da je dostojen pokop žrtev pravna obveznost države in ne le moralna dolžnost. Država mora dejavno nadaljevati iskanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč, identifikacijo posmrtnih ostankov ter njihov spoštljivi pokop. Urediti mora tudi pravni status žrtev, vključno z izdajo ustreznih listin, ter njihovim svojcem omogočiti dostop do informacij o usodi njihovih bližnjih, je dodala.
V največji vladni stranki SDS so na družbenih omrežjih zapisali, da je Slovenija v 20. stoletju izkusila grozote vseh treh totalitarizmov. "Zato je naša odgovornost, da ohranjamo zgodovinski spomin, dostojno pokopljemo žrtve in jasno obsodimo zločine vseh totalitarnih ideologij," so zapisali. Kot so dodali, spomin ni namenjen delitvam, pač pa resnici, dostojanstvu žrtev in prihodnosti, v kateri se takšna dejanja ne bodo nikoli več ponovila. "Brez resnice ni sprave, brez spomina ni svobodne prihodnosti," so poudarili.
Oglasili so se tudi v NSi in zapisali, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. "Zato je izjemno pomembno, da je aktualna vlada na pobudo Nove Slovenije na tem področju naredila korak naprej in se zakonsko zavezala pokopati žrtve medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh," so poudarili. Kot so še zapisali, moramo vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi vsa njihova dejanja. "Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija," so dodali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.