Slovenska delegacija, ki se je je udeležila tudi konzulka na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu Irena Gril, je pred tamkajšnjim spomenikom položila tudi venec.
Koncentracijsko taborišče Buchenwald in njegova največja podružnica Mittelbau - Dora, ki je leta 1944 postalo samostojno taborišče, je bilo ustanovljeno leta 1937. V taborišču je umrlo 56.000 ljudi, med stotisoči internirancev iz vse Evrope je bilo tudi več kot 2000 Slovencev, 700 med njimi druge svetovne vojne ni preživelo.
Taborišče so zgradili taboriščniki sami. Interniranci so morali poleti 1937 prenašati težke kamnite bloke iz bližnjega kamnoloma v taborišče. Tisti, ki niso uspeli prenesti kamnitih blokov, so bili takoj ubiti. Kasneje so taboriščnike vklenili na vozičke, s katerimi so morali vleči izjemno težke tovore, pri tem pa so bili prisiljeni tudi peti.
Podobno kot v drugih koncentracijskih taboriščih je število taboriščnikov hitro naraščalo. Leta 1937 je bilo v taborišče interniranih 1000 taboriščnikov. Konec septembra 1939 je bilo v taborišču zaprtih 8634 ljudi, v decembru 1943 pa že 37.319. Leto kasneje je bilo v taborišču 63.084 ljudi, tik pred njegovo osvoboditvijo marca 1945 pa 80.436 internirancev.
