Mašo je ob somaševanju več duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof Andrej Glavan. V spominskem sporedu po maši je poslanec državnega zbora Jože Bernik dejal, da ostajajo grobišča kljub mnogim obljubam slovenske oblasti še vedno neurejena in zapuščena, mrtvi pa že več kot pol stoletja čakajo na svoj grob in vrnitev imena ter časti. Dodal je še, da se odnos do povojnega genocida v naši družbi še ni spremenil.
Letos aprila je potrebo po pietetnem pokopu mrtvih v grobiščih omenil tudi predsednik države, vendar niti v njegovem pismu niti v predlogu zakona o vojnih grobiščih ne moremo najti besede obžalovanja za povojni genocid, nobene obsodbe ali obljube za popravo krivic. Politična oblast kljub vsemu potrebuje tak zakon, saj nihče ne želi stopiti v Evropsko unijo s tako groznim krvavim madežem na slovenski zastavi.
Vendar besedilo predloga zakona o vojnih grobiščih potrjuje domnevo, da vlada skuša ohranjati svojo zgodovinsko legitimnost z ohranitvijo čim širšega prostora za potrebne politične manipulacije, saj zakon vlade ne zavezuje k določenemu načinu pokopa, časa in kraja teh postopkov, ob tem pa naj bi država obdržala v svojih rokah tudi vse odločitve v tem projektu. Prav zato moramo od slovenske oblasti zahtevati, da pripravi predlog za zakon o popravi krivic vsem živim in mrtvim žrtvam medvojne komunistične revolucije, država pa mora ustanoviti in financirati nov samostojni zavod za novo raziskavo vseh dejstev vojne, okupacije in revolucije, je predlagal Bernik.
Med slovesno mašo in v nadaljnjem programu sta pela združena cerkvena mešana pevska zbora župnije Sv. Peter Ljubljana in Koseze, obiskovalci pa so lahko poslušali tudi originalni posnetek domobranskega pevskega zbora Doberdob.
