Predsedniki strank so spregovorili tudi o prebivalstveni politiki v državi, o primernosti posameznih kandidatov na listah strank in o tem, s kom po volitvah ne bi bili pripravljeni sodelovati v koaliciji, niso pa se mogli izogniti tudi vprašanjem o odnosih s Hrvaško.
Rop in Pahor: Dalo bi se narediti še kaj
Glede ekonomskega položaja in življenjskega standarda je vlada v zadnjih štirih letih marsikaj izboljšala, je ocenil predsednik vlade in LDS Anton Rop ter dodal, da so se dvignile povprečne in minimalne plače. "Ne moremo pa reči, da se ne bi dalo narediti še kaj."Predsednik ZLSD Borut Pahor pa je menil, da bo "za še višje plače potrebna tudi višja gospodarska rast, več bo treba vlagati v znanje, investicije". Po njegovem mnenju v tem mandatu ni bilo mogoče opraviti vsega, v prihodnjem pa "bi lahko naredili še marsikaj".
"V primerjavi z državami Evropske unije so v Sloveniji problem nizke plače, s tem pa je v veliki meri povezana prevelika javna poraba," je ocenil predsednik SDS Janez Janša. Glede socialnih razmer in revščine v Sloveniji pa je dodal, da vlada v iztekajočem mandatu ni imela posluha za nekatere zakonske predloge SDS s socialnega področja.
Predsednik Aktivne Slovenije Franci Kek je opozoril, da veliko prebivalcev živi v revščini, ob tem pa se premalo vlaga v znanost in izobraževanje. "Slovenija lahko doseže primerno gospodarsko rast, ko bo sprejela zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva," je poudaril predsednik NSi Andrej Bajuk in dodal, da " tujih investicij v Sloveniji praktično ni".
Predlogi za prebivalstveno politiko
Bajuk meni, da je za izboljšanje demografske slike v Sloveniji "potrebno mladim družinam omogočiti bolj prijazno življenjsko okolje, k čemur lahko prispevajo spremenjena davčna zakonodaja, znižanje cen zemljišč na stanovanjskem področju ter preureditev finančnega sistema."
Popovič se je zavzel, da bi "starši ob rojstvu otroka dobili materialno spodbudo, rešitev pa vidi tudi v brezplačnih vrtcih ter šolskih učbenikih." Nasprotno sta Pahor in Janša prepričana, da samo materialni razlogi za večjo rodnost niso bistveni, oba pa vidita rešitev v še večjem številu neprofitnih najemniških stanovanj za mlade.
Podobnik bi za boljšo demografsko sliko Slovencev staršem omogočil, "predvsem rešitev stanovanjskega vprašanja predvsem pri rojstvu prvega otroka, država pa bi morala za zaščito delovnih mest mladih mater nekaj prispevati tudi delodajalcem". Kek bi poleg ponudbe večjega števila neprofitnih stanovanj obdavčil "nadstandard" ter vpeljal različne davčne stopnje.
Da je za rešitev tega problema v prvi vrsti pomembno hitrejše zaposlovanje mladih, pa je opozoril predsednik SMS Dominik Černjak, ki tudi meni, da so šolski učbeniki predragi. Prvak LDS je pri komentarju stališč svojih sogovornikov opozoril, da se je v tem mandatu podaljšal porodniški dopust, zvišali pa so se tudi otroški dodatki. Priznal pa je, da na stanovanjskem področju prihodnjo vlado čaka še kar nekaj dela; tako je treba zgraditi 6000 neprofitnih stanovanj, pomagati pa tudi tistim, ki do teh niso upravičeni.
Glede odnosov s Hrvaško nasprotujoča stališča
Udeleženci predvolilnega soočenja so spregovorili tudi o odnosih s Hrvaško in incidentih v Piranskem zalivu, ki se nenehno ponavljajo.
"Odnosi z južno sosedo so zapleteni," je dejal Rop in poudaril, da ima Slovenija vseeno prednost, tako "zaradi sporazuma o meji med Drnovškom in Račanom kot tudi zaradi članstva v EU". Po njegovem konflikte "praviloma povzročajo hrvaški državljani, zato Slovenija od Hrvaške pričakuje, da se bo začela obnašati drugače."
Predsednik SNS Zmago Jelinčič se z Ropom ni strinjal, ob tem pa udeležencem soočenja in televizijskim gledalcem pojasnil, da "Hrvaška Slovenijo vleče za nos že od leta 1945 in celo od Avstro-Ogrske dalje", ob čemer je sporazum Drnovšek-Račan označil za "izdajalski". Predsednik LDS je njegov argument zavrnil in poudaril, da bo "čas pokazal, da je ta sporazum ključen za dogovor o meji s Hrvaško."
Da je Piranski zaliv nedeljiv in da ima Slovenija zgodovinsko pravico do celovitega zaliva, sta menila predsednika SLS in DeSUS, Janez Podobnik in Anton Rous. Predsednik stranke Slovenija je naša Boris Popovič se je zavzel za strpno politiko s Hrvaško, "kar je naloga diplomacije", ob tem pa dodal, da ob meji sicer sodelujejo zelo dobro.
Da gre pri odnosih s sosedo za pretiravanja in da nervozna politika ni potrebna, je menil Pahor, "vendar je treba enostranske ukrepe Hrvaške sankcionirati". Bajuk pri vladi pogreša "jasna stališča", Janša pa meni, da "ima Slovenija sedaj tako močno pogajalsko pozicijo, kot je še ni imela, vendar se je treba pogajati civilizirano". Kek je na to temo dodal, da bi "lahko Slovenija v določeni situaciji uporabila tudi veto na vstop Hrvaške v EU."
Izrazi medsebojnega (ne)zaupanja glede prihodnjih koalicij
Predsedniki strank so odgovarjali tudi na vprašanja o primernosti posameznih kandidatov, ki se pojavljajo na njihovih listah. Ob koncu soočenja so predsedniki strank odgovarjali še na vprašanje o tem, s katero stranko se po volitvah ne bi bili pripravljeni povezati v koalicijo.
Jelinčič in Rous sta zatrdila, da sta se njuni stranki pripravljeni povezati z vsemi, SMS s tistimi, ki bodo naredili veliko za mlade, je pojasnil Černjak, Kek pa je bolj v šali dejal, da se ne bi povezali s tistimi, ki jih ne bo v parlamentu. Po besedah Podobnika se SLS v vladi več ne bi pridružila LDS, koalicijo z LDS si težko predstavlja tudi Bajuk, Janša pa ni izključil sodelovanja z nobeno stranko, "vendar le na podlagi programa". Podobno stališče je predstavil tudi Rop, ki je kot ključne omenil programske koalicije, nobene možnosti pa ni izključil tudi Pahor, ki je dal prednost levosredinski koaliciji. Slovenija je naša bi se povezala s strankami, ki bi jim omogočile realizacijo njihovega programa, pa je povedal Popovič.
