Spor v Koprskem zalivu: Ankaran proti gradnji tankerskih privezov

Ankaranski občinski svet je v četrtek soglasno sprejel sklep o odločnem nasprotovanju vzpostavitvi tankerskih privezov in plinskega terminala. K enaki opredelitvi so pozvali tudi občine Koper, Izolo in Piran, saj menijo, da bi imela izgradnja novih terminalov hude in trajne posledice za ljudi in njihovo imetje.

Gregor Strmčnik je na današnji novinarski konferenci predstavil pridobljeno projektno nalogo z načrti za izgradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola Luke Koper. Na podlagi državnega prostorskega načrta nameravajo snovalci drugi pomol podaljšati za 830 metrov v morje. S tem bi pridobili privezno mesto za dva do 300 metrov dolga tankerja ter opremo za pretovor utekočinjenega naftnega plina in tekočih kemikalij.

Predstavniki države in Luke Koper so program razvoja pristanišča za obdobje po letu 2015 označili za poslovno skrivnost, zato je Občina Ankaran dostop do dokumentov zahtevala z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja. Tako predstavniki Luke kot ministrstva za infrastrukturo so zahtevo zavrnili, je pojasnil župan. Občina je do omenjene projektne naloge nato prišla na drug način. Verodostojnost dokumentov pa potrjuje tudi dopis, v katerem družba Petrol potrjuje poziv Luke Koper k opredelitvi do projektne naloge, je dodal.

"Na eni strani imamo razvoj pristanišča na način izključevanja javnosti, skrivanje informacij javnega značaja in načrta razvoja pristanišča, na drugi strani pa izključitev lokalne skupnosti Ankaran. To zgolj pomeni, da bi uresničitev državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče omogočila izgradnjo tankerskega terminala s podaljškom drugega pomola, privezni mesti za dva tankerja in plinskim terminalom in da bi se omogočila izgradnja tretjega pomola na način, da Ankarana postopkovno nikomur več ne bi bilo treba vprašati ničesar," je opozoril Strmčnik.

Projekt bi po njegovem prepričanju močno posegel v Koprski zaliv, žrtvoval morje interesom kapitala in zahteval bistvene spremembe okoljevarstvenih dovoljenj glede emisij in hrupa. Uprava za pomorstvo bi morala zaradi varnosti omejiti gibanje okoli objekta, kar bi zdesetkalo navtični turizem, je dodal.

"Zasipavati morje za postavitev kontejnerjev in silosov je ustavnopravno sporno početje. Morja, kot ga imamo danes v Republiki Sloveniji, ne moremo žrtvovati za kapitalske interese in je redka naravna dobrina. Postaviti tankerski terminal s plinskim je pa ubijati ljudi. Če bomo tu imeli tankerske priveze in plinski terminal, bo najbolj trpel turizem v Piranu, potem Izoli. V Ankaranu je potem popolnoma brezveze karkoli razvijati. Padle bodo cene nepremičnin, stanovanj in hiš vseh, ki so tukaj," je bil kritičen Strmčnik.

Hkrati je opozoril na problem spreminjanja občinskih meja. Koprska občina je namreč nedavno vložila tožbo, s katero bi mejo med občinama z reke Rižane prestavila na Jadransko cesto. Občina Ankaran bi tako izgubila tretjino svojega ozemlja ter ostala brez pomembnih sredstev iz naslova stavbnega zemljišča in pristaniških koncesij.

Strmčnik tožbo koprske občine vidi kot poskus izključitve Ankarana iz postopkov odločanja o prihodnosti Luke Koper, kar naj bi snovali odločevalci v Ljubljani. "Če je že občina nastala, naj jo pač imajo, vendar bo tako okrnjena, da na načrte razvoja in širitve pristanišča tudi formalno več ne bo mogla vplivati," je opisal, kako vidi njihovo razmišljanje.

Občinski svet Ankarana je soglasno sprejel tudi sklep o odločnem nasprotovanju kakršnemukoli spreminjanju meja, župana pa pooblastil, da z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi nasprotuje tovrstnim projektom. Občina bo pravico iskala na sodiščih, vključno z evropskimi instancami, je še napovedal Strmčnik.

Na Mestni občini Koper so zatrdili, da z domnevnimi načrti Luke Koper sploh niso seznanjeni. Tudi predstavniki podjetja na nedavni skupščini niso nakazali nobene namere o gradnji terminalov. Občina bo zato najprej opravila ustrezne poizvedbe v Luki Koper in šele nato oblikovala ter predstavila svoje stališče, so pojasnili.

Odzvali so se tudi na očitke o poskusu spreminjanja občinskih meja. Kot so pojasnili, teh s tožbo zoper Ankaran ne želijo spreminjati, pač pa želijo le doseči njihovo pravilno določitev. Ustavno sodišče je namreč ob ustanovitvi nove občine Ankaran januarja 2015 izločilo in določilo zgolj meje samega naselja Ankaran.

"Zemljišča, ki ležijo med drugim tudi na širšem območju koprskega pristanišča, nikoli niso predstavljala dela naselja Ankaran," so za STA zapisali na koprski občini.

Dodali so, da občini zaradi nesoglasij ne moreta sporazumno določiti poteka meje, zato o zadevi lahko odloči zgolj sodišče ali DZ. "V primeru, da bo DZ odločil tako, kot je pred 15 leti odločilo ustavno sodišče, torej da območje občine Ankaran predstavlja zgolj območje naselja Ankaran, odločanje sodišča o tožbi ne bo več potrebno," so še navedli.

Tudi v Luki Koper odločno zavračajo Strmčnikove očitke. Projektna naloga, ki jo župan navaja, ne predstavlja načrtov za vzpostavitev plinskega terminala. Uprava Luke Koper je namreč že leta 2021 ponovno potrdila stališče, da izgradnja skladišč za utekočinjen naftni plin krši in ne ustreza določilom državnega prostorskega načrta. O tem dejstvu je Luka Koper takrat jasno seznanila tudi Petrol, so pojasnili.

Državni prostorski načrt sicer dejansko predvideva nov privez. A ta bo namenjen zgolj pretovoru goriv, predvsem naftnih derivatov, ki jih v pristanišču pretovarjajo že sedaj. Naftni derivati namreč predstavljajo ključen del energetske oskrbe Slovenije, novi privez pa bo Luki Koper omogočil zgolj zagotavljanje višje ravni varnosti in okoljske odgovornosti pri pretovoru. Dodali so, da gre za nadgradnjo obstoječih zmogljivosti in ne za širjenje dejavnosti.

Odziva sledita današnji novinarski konferenci, na kateri je župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik javnost seznanil z gradivom, ki naj bi razkrivalo "tajne" načrte Luke Koper za izgradnjo tankerskega pristanišča sredi Koprskega zaliva. Ob tem je opozoril še na tožbo Mestne občine Koper, s katero naj bi ta želela spremeniti mejo tako, da bi celotno pristanišče pripadlo koprski občini, s čimer bi Ankaran popolnoma izločili iz odločanja o nadaljnjem razvoju pristanišča. Strmčnik je Luko Koper in pristojno ministrstvo neposredno obtožil načrtnega skrivanja dokumentov in izločanja javnosti. Prav tako je dejal, da naj bi projekt snovali odločevalci v Ljubljani ter da gre v prid zgolj interesu kapitala.