Nov Atlas Slovenije, ki je ob sodelovanju Geodetskega zavoda Slovenije te dni izšel pri Mladinski knjigi, za hrvaške medije pomeni nov povod za burne odzive glede nerešenih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Tako je zagrebški Večernji list objavil, da so v najnovejši izdaji atlasa, "hrvaške vasi ob reki Dragonji vrisane na slovenski strani meje".
Tudi hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala o izidu novega Atlasa Slovenije. Hina je v svoji vesti ob tem napačno navedla, da so omenjeni zaselki ob Dragonji "za razliko od zadnje izdaje atlasa tokrat umeščeni v Slovenijo oziroma v občino Sečovlje". Sporni so zaselki Škrile, Bužini, Škodelin in Mlini, ki so bili sicer na slovenski strani meje vrisani tudi v prejšnji izdaji atlasa.
"Pri izdelavi zemljevidov so bila upoštevana odprta vprašanja v zvezi s politično mejo med Slovenijo in Hrvaško," je za 24ur.com povedala urednica Atlasa Slovenije mag. Senja Požar. "Državna meja med Slovenijo in Hrvaško v novem Atlasu Slovenije ni vrisana na tistih območjih, za katera uradna meja še ni dorečena, ampak je z obarvanim pasom nakazana le zunanja meja Evropske unije." Na Založbi Mladinska knjiga še poudarjajo, da je meja kartirana po podatkih Geodetske uprave RS in je skladna z določbami Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Kot piše Večernji list, morska meja v Piranskem zalivu na zemljevidu Atlasa Slovenije ni vrisana, so pa vrisani zadnji kilometri kopenskega dela istrskega dela slovensko-hrvaške meje ob Dragonji s tamkajšnjimi zaselki, ki so vrisani na slovenski strani meje. Gre za 0,9 odstotka (okoli sedem kilometrov) kopenske meje, za katerega sta se državi strinjali, da je sporen, "ker je od njenega izhoda v Piranski zaliv odvisna izhodiščna točka za določitev morske meje", še piše časnik.
Ob najnovejšem hrvaškem razburjenju velja omeniti še, da so v vseh dosedanjih izdajah hrvaškega Atlasa omenjeni zaselki zarisani del državnega ozemlja Hrvaške, tudi polovica Piranskega zaliva, medtem ko slovenski Atlas mejo na morju le nakazuje.
