Slovenija

Sporazum o NEK ostaja neratificiran

Ljubljana, 27. 06. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
T.B./J.M./STA
Komentarji
0

Državni zbor verjetno ne bo uspel do 1. julija ratificirati sporazuma s Hrvaško o NEK, saj je ustavno sodišče odložilo presojo ustavnosti. Nasprotno pa je hrvaški sabor na dnevni red petkove seje uvrstil končni predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o NEK.

Ustavni sodniki do 30. junija zagotovo ne bodo še enkrat zasedali in razpravljali o tej zadevi
Ustavni sodniki do 30. junija zagotovo ne bodo še enkrat zasedali in razpravljali o tej zadevi FOTO: Dare Čekeliš

Strokovne službe morajo sedaj ustavnim sodnikom pripraviti dodatna vsebinska dopolnila, ustavno sodišče pa bo presojalo najverjetneje šele jeseni.

Ustavno sodišče je danes obravnavalo predlog 31 poslancev za izrek mnenja o ustavnosti Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Ugotovilo je, da še niso izpolnjeni pogoji, ki bi omogočali ustavnosodno presojo. Zato je odločanje o zadevi odložilo.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat je pojasnila, da ustavni sodniki do 30. junija zagotovo ne bodo še enkrat zasedali in razpravljali o tej zadevi. V nadaljevanju bodo tudi to meddržavno pogodbo, ki je v postopku ratifikacije, še naprej obravnavali kot prednostno zadevo (med njimi je na primer tudi vatikanski sporazum), a se bodo pri tem držali vrstnega reda takšnih zadev, saj za zdaj še ni sklepa o absolutno prednostni zadevi (kakor ga je sodnik poročevalec predlagal na primer za zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic).

Ustavni sodniki so se po pojasnilu generalne sekretarke ukvarjali z vprašanjem, ali se bodo spustili v vsebinsko obravnavo. Odločili so se, da nimajo pogojev za ustavnosodno presojo, kar pa ne pomeni, da vloga ni popolna ali pa da ni procesnih predpostavk, ker bi jo v tem primeru lahko tudi zavrgli.

Če bi ustavni sodniki odločili o zadevi, bi državni zbor jutri na izredni seji odločal o ratifikaciji meddržavne pogodbe o NEK.

Ministrstvo za okolje in prostor opozarja

Dragica Wedam-Lukić, predsednica ustavnega sodišča
Dragica Wedam-Lukić, predsednica ustavnega sodišča FOTO: Dare Čekeliš

Minister za okolje in prostor Janez Kopač je za 24 UR povedal, da je pobuda 31-ih poslancev nespametna, ki nas bo zelo drago stala, tako finančno, kot kar zadeva odnose s Hrvaško nasploh.

"Žal nas je v proceduralno kletko pripeljala poteza skupine 31 poslancev, ki je onemogočila pravočasno odločanje parlamenta o pogodbi. Ta, politično zagotovo nespametna, poteza skupine poslancev nas bo žal vse zelo drago stala, tako finančno kot kar zaeva odnose s Hrvaško na sploh. To akcijo moram oceniti kot nemodro, še posebej pa očitek o pomanjkanju politične modrosti velja za SLS, ki je s tem nenazadnje tudi grobo kršila koalicijsko pogodbo. Šele potem lahko parlament sprejme ali zavrne ratifikacijo meddržavne pogodbe in oblikuje neka nova pogajalska izhodišča, na podlagi katerih bi lahko predlagali Hrvaški karkoli drugega. Vse to pa seveda postane brezpredmetno, če sosednja republika Hrvaška to do 30. 6. ratificira.

"Ta hip vlada ne more storiti prav ničesar, vsi skupaj lahko samo čakamo na to, da bo ustavno sodišče presojalo o pobudi 31 poslancev," je povedal minister Kopač.

Pač pa je treba z dodatnimi pogajanji urediti čas med 30. 6. in datumom, ko bi pogodba lahko bila uveljavljena zaradi tega, ker je 30. 6. datum, ki se nanaša na finančni del te meddržavne pogodbe. Drugi deli pogodbe niso vezani na nek poseben datum. Vendar je finančni del za nas najbolj zanimiv in navsezadnje tudi v resnici izjemno pomemben. In prav tu bi - v primeru, da hrvaški sabor pogodbo ratificira, Slovenija pa ne - bila Hrvaška v izraziti pogajalski prednosti," je povedal minister Kopač.

Posavci želijo preprečiti ratifikacijo sporazuma

Predlog za presojo je vložila občina Krško s podporo podpisov 31-ih poslancev. Krški župan Franci Bogovič je ob tem za 24UR povedal: "Odločitev ustavnega sodišča nas je razveselila, kajti ocenjujemo, da je ustavno sodišče vzelo presojo ustavnosti resno in da bo v postopku, ki bo zaključen čez nekaj časa, tudi upoštevalo argumente, ki smo jih navedli v predlogu za ustavno presojo."

Sinoči sta občinska sveta občin Krško in Sevnica na skupni izredni seji sprejela sklepa o podpori za razpis predhodnega referenduma o ratifikaciji omenjene pogodbe. Začeli naj bi zbirati potrebnih 1000 podpisov, da vložijo pobudo za razpis predhodnega referenduma. S tem so nameravali ustaviti ratifikacijo. Po današnji odločitvi ustavnega sodišča, so zbiranje podpisov ustavili.

Pogodba o NEK nima več nobene možnosti, da bi bila uveljavljena s 1. julijem, saj bi jo morala potrditi parlamenta obeh držav. Slovenski je prav gotovo ne bo, njena ratifikacija pa je negotova tudi v hrvaškem saboru.

Pogodba o NEK bo na dnevnem redu sabora

Iz Zagreba pa prihaja novica, da je hrvaški sabor z 59 glasovi za in 25 proti na dnevni red zadnje saborske seje pred poletnimi počitnicami uvrstil zakon o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o NEK. V dodatku pogodbe naj bi med drugim zapisali, da lahko Hrvaška umakne ratifikacijo, če pogodba ne bo ratificirana v obeh parlamentih do 31. decembra letos.

Krški župan Franci Bogovič
Krški župan Franci Bogovič FOTO: POP TV

Kot poroča naša dopisnica je uvrstitvi glasovanja o ratifikaciji sporazuma o krški nuklearki na dnevni red sabora nasprotovala opozicijska stranka HDZ, saj naj bi sporni členi glede lastništva in zapiranja nuklearke spravljali Hrvaško v neugoden položaj.

HSP pa je glasoval proti s pojasnilom, da so zaradi sporazuma na hrvaškem ustavnem sodišču že vložili ustavno tožbo zoper hrvaško vlado. Prepričani so, da sabor ne bi smel odločati o sporazumu pred odločitvijo ustavnega sodišča.

V najboljšem primeru bo tako sporazum podprlo 73 hrvaških poslancev, kar pa ne zadostuje za potrebno kvalificirano večino. Če bo sporazum v hrvaškem saboru padel, hrvaški mediji že napovedujejo možnost razpada koalicije in s tem tudi Račanove vlade. O ratifikaciji naj bi sabor glasoval v petek, predstavnik gospodarskega ministrstva pa je pojasnil, da bi bila v primeru ratifikacije Hrvaška v precej boljšem položaju kot Slovenija. Hrvaška naj bi sicer v primeru ratifikacije v saboru od 1. julija dalje od Slovenije zahtevala odškodnino, ki naj bi znašala okrog 5 milijonov dolarjev mesečno.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10