Sporen odpoklic dopisnikov

Evropska zveza novinarjev, Sindikat novinarjev Avstrije, Sindikat novinarjev Hrvaške, Društvo novinarjev Hrvaške, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in Klub tujih dopisnikov na Hrvaškem obsojajo predčasni odpoklic dveh dopisnikov Dela.

Časnik je namreč pred kratkim predčasno odpoklical dopisnika z Dunaja Matijo Graha in zagrebškega dopisnika Roka Kajzerja.

Zoper oba je uprava Dela sprožila neupravičeni postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki se lahko konča z odpovedjo delovnega razmerja, je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zapisalo v protestnem pismu. Društvo zato poziva k takojšnji ustavitvi začetih postopkov in vseh zlorab instrumentov delovnega prava za discipliniranje kritičnih glasov.

Politično 'neprimerna' novinarja?

Dopisnika sta v "svojih komentarjih in mnenjskih člankih zastopala mnenja, ki so bila pogosto drugačna od stališč slovenskega zunanjega ministra oziroma ministrstva, kar po našem mnenju predstavlja dejanski razlog za odpoklic, ki pa ga je lahko razumeti tudi kot obliko povračila za javno razkritje postopkov proti njima,“ opozarjajo v DNS. Ob tem je treba spomniti, da sankcioniranje novinarjev zaradi izraženega mnenja predstavlja nedopusten poseg v ustavno in mednarodno zagotovljeno svobodo izražanja.

Uradna podlaga za odpoklic je negativna ocena dela obeh dopisnikov s strani urednika zunanje redakcije Dela. Dan pred odpoklicem pa je v javnost prišla informacija, da je negativno oceno od urednika zahtevala uprava, opozarjajo v društvu novinarjev.

Predstavniki koroških Slovencev so se sicer Grahu, ki je pred tednom dni prejel nagrado DNS za svoje delo, zahvalili za kritično in objektivno poročanje o dogajanju na Koroškem, izrazili solidarnost in obžalovanje, da bo moral utihniti "pogumen glas v podporo Koroškim Slovencem".

Protest novinarjev Dela

V protestni izjavi so novinarji Dela zapisali, da že leto dni doživljajo različne oblike pritiska na novinarsko avtonomijo. Kot so zapisali, je zadnji dogodek – uvedba postopka "redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi" dveh dopisnikov Dela - Graha in Kajzerja - "najbolj drastičen izraz tega pritiska". Uvedba omenjenega postopka je argumentirana z domnevno nesposobnostjo obeh dopisnikov, vendar naj bi po njihovem mnenju šlo za politično motiviran poseg in samovoljo uprave. "Ukrep razumemo kot način ustrahovanja in discipliniranja novinarjev Dela," so zapisali v protestni izjavi.

"Uprava Dela pod vodstvom Danila Slivnika, ob asistenci odgovornega urednika Petra Jančiča, uničuje dnevnik Delo," pišejo. Na novinarje naj bi trajno pritiskali s posegi v novinarsko svobodo, arbitrarnim nižanjem plač, disciplinskimi ukrepi, odvzemanjem področij, so prepričani novinarji na Delu. "V zadnjem letu je časopis zapustilo več kot deset uveljavljenih novinarjev, mnogi novinarski potenciali so sistematično marginalizirani in pasivizirani. V časopisu vladajo (samo)cenzura, pasivnost in strah. Kršijo se ustava, zakon o medijih, zakon o delovnih razmerjih, zakon o soupravljanju delavcev v podjetjih in interni pravilniki."

"Uprava in odgovorni urednik s takim početjem po našem prepričanju ogrožata preživetje dnevnika Delo in s tem tudi podjetja s skoraj 500 zaposlenimi. Delovanje časopisa je bistveno oslabljeno, ugled je okrnjen. Naklada je v dobrem letu dni padla za skoraj deset odstotkov, kar je katastrofalna številka. Padanje naklade je tesno povezano z delovanjem uprave, z njeno politično motiviranostjo in nesposobnostjo za vodenje podjetja," sta v sporočilu za javnost zapisala izvršilna odbora sindikata in aktiva novinarjev Dela.

Gre za kršenje zakona

Novinarske organizacije poudarjajo, da slovenski zakon o medijih izrecno zahteva, da se novinarju "ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi". Časopisna hiša Delo pa z ukrepi proti svojima dopisnikoma izvaja prav takšno sankcioniranje.

Predčasni odpoklic dveh Delovih dopisnikov in uvedba postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi sta samo najbolj izpostavljena primera vse hujših pritiskov in cenzure, s katerimi se soočajo novinarji v Sloveniji, ne le v Delovih, ampak tudi v drugih uredništvih, je DNS zapisal v sporočilu za javnost. Evropska zveza novinarjev je že na nedavni skupščini v Zagrebu s posebno izjavo izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročil o pritiskih na novinarje in obsodila neposredne posege uprav v novinarsko delo, na primer z grožnjami s posledicami, če "bodo še naprej pisali na tak način", in drugimi ukrepi, ki so namenjeni uveljavljanju samocenzure in odsotnosti kritične analize oblasti.

Zaskrbljeni tudi nepovezani poslanci

Odpoklic dopisnikov Dela je nesprejemljiv tudi za nepovezane poslance. Po njihovem mnenju je zgolj zadnji dokaz, da "sprega lastniških in vladnih pritiskov na medije v zadnjem času zavzema povsem nesprejemljive in zaskrbljujoče razsežnosti".

Slovenija se tako, potem ko se je znašla pod kritiko mednarodnih organizacij zaradi kršitve človekovih pravic v primeru Romov in izbrisanih, uvršča tudi med države, ki jih mednarodne novinarske organizacije kritizirajo zaradi omejevanja novinarske svobode in avtonomije medijev. "Upravičeno se bojimo, da bo Slovenija v mednarodni javnosti pridobila neslaven sloves države, ki oži prostor svobode in (strokovne) avtonomije," so še zapisali v poslanski skupini.