Sporen status vojne žrtve

Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja mora nedvoumno določati, da statusa žrtve vojnega nasilja in s tem tudi odškodnine ne morejo pridobiti osebe, ki so med vojno sodelovale na strani okupatorja. Kot sta povedali poslanka Cveta Zalokar Oražem in podpredsednica LDS Zdenka Cerar, so danes poslanskim skupinam v državnem zboru pred napovedanim petkovim nadaljevanjem usklajevanja o noveli poslali tudi pravno mnenje skupine neodvisnih strokovnjakov, ki je ugotovila, da je predlagano besedilo novele "izredno nejasno".

Možne so različne interpretacije

Pravno mnenje so na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pripravili Igor Kaučič, Rajko Pirnat in Lojze Ude, ki ugotavljajo, da predlagano besedilo omogoča različno tolmačenje na novo oblikovanih določb 1., 2., 4. in 6. člena zakona. Tako menijo še zlasti glede na okoliščino, da novela predlaga črtanje veljavnega 6. člena zakona, ki zdaj določa, da se za žrtev vojnega nasilja po tem zakonu ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.

Ker naj bi zakon ne vseboval več take neposredne določbe, je odgovor na vprašanje, ali po predlagani noveli status žrtve vojnega nasilja lahko pridobijo tudi tisti, ki so sodelovali na strani okupatorja, odvisen od interpretacije na novo predlaganih členov. Taka rešitev ni dobra, saj se razmerja, ki ves čas ustvarjajo določena nasprotja v slovenski družbi in celo različne zgodovinske interpretacije medvojnega dogajanja, prepuščajo razlagi nejasnih določb, menijo avtorji pravnega mnenja.

LDS: 6. člen mora ostati

Cerarjeva je opozorila, da ima sodelovanje na strani okupatorja, kot je bilo v zakonu zapisano do zdaj, širši vsebinski pomen kot sodelovanje z okupatorjem, kot naj bi bilo zapisano po novem. Če rečemo "z okupatorjem", je treba dokazovati neposredno povezavo. Če sodeluješ "na strani okupatorja", pa si lahko npr. le tisti, ki je prišel na dom naših izgnancev, je pojasnila. Po njenih besedah v LDS vztrajajo, da 6. člen ostane v zakonu.

Cveta Zalokar Oražem pa je poudarila, da gre v primeru, če bodo iz pravic izključeni le pripadniki katere koli oborožene enote oz. skupine med drugo svetovno vojno, le za mašilo, ki ne rešuje ničesar. Zakon namreč govori o civilnih žrtvah vojnega nasilja, zato je treba po njenih besedah nujno jasno zapisati, da pravic ne dobijo civilni sodelavci okupatorja. Po njenem mnenju je dogovor še možen - v duhu evropskega protifašizma in protinacizma.