Odbor sejo o spornih nagradah prekinil

Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na seji obravnaval problematiko odmer nagrad stečajnim upraviteljem. Obravnavo je zahtevala opozicijska SDS, ki je opozarjala na nepravilnosti po junijski uveljavitvi novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Po treh urah razprave so sejo zaradi časovnih omejitev prekinili. O sklepih današnje seje, ki jih je predlagala SDS, kot tudi o tistih, ki jih je naknadno predlagala skupina poslancev, bodo člani odbora tako glasovali v nadaljevanju seje, predvidoma prihodnji teden.

Kaj so se pogovarjali?

Predsednik parlamentarnega odbora Vinko Gorenak (SDS) je ministrstvu za pravosodje že uvodoma očital, da se ni pravočasno odzvalo na "alarmantna" izplačila nagrad stečajnim upraviteljem, namesto tega pa je junija spremenila obstoječi zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter s tem omogočila izplačila še višjih nagrad.

Omenjeni zakon, ki je začel veljati oktobra lani, je ukinil plačevanje stečajnih upraviteljev po vsaki od treh zaključenih faz stečajnega postopka ter uvedel plačilo šele po zaključenem delu. Ker je šlo za nov sistem odmerjanja in določanja nagrad, je ob tem jasno določil, da se za "stare stečaje", ki so se torej začeli pred 1. oktobrom 2008, ne smejo uporabljati nove tarife o višini nagrad stečajnim upraviteljem.

Z junijskimi spremembami pa se je prav omenjena določba iz zakona črtala. S tem so stečajni sodniki po besedah SDS začeli določati upraviteljem visoke nagrade za "stare stečaje" po novih tarifah. Ob tem je po Gorenakovem mnenju najbolj žalostno to, da so sodišča na tak način določila nagrade stečajnim upraviteljem za "razvpite in škandalozne stečaje", med katerimi so tudi TAM Maribor, Elan Begunje in Videm Krško.

Tako so sodišča v samo tednu dni po uveljavitvi novele zakona stečajnim upraviteljem določila kar za 1,1 milijona evrov nagrad. Gorenak je ob tem dopustil možnost, da so nekateri stečajni upravitelji dobili dvojno izplačilo, in sicer akontacije po starem zakonu ter na koncu še celotno plačilo po novem.

Škrlec odgovarja ...

Kot je v nadaljevanju seje pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, so visoki zneski izplačanih nagrad stečajnim upraviteljem junija in julija predvsem posledica vala stečajnih postopkov, ki so se začeli v tem obdobju. Glede sprememb zakona iz oktobra lani je Škrlec poudaril, da je sicer prinesel številne dobre rešitve, da pa je imel določene napake, ki jih je sedanja vlada v nadaljevanju popravila.

Glede junijske novele zakona je Škrlec poudaril, da so jo predstavniki opozicije ob razpravi pred glasovanjem v parlamentu označevali za lepotni popravek zakona, medtem ko jo danes problematizirajo. Ob tem je poudaril tudi, da je t. i. Šturmov zakon vseboval tudi sistemsko napako, saj ni predvideval absolutnih omejitev višin izplačanih nagrad stečajnim upraviteljem. Pravosodni minister Aleš Zalar je odpravo te napake napovedal v začetku julija, čez dober teden dni pa je bila že objavljena v uradnem listu.

Prav to so v SDS označili za "arogantno nastopaštvo" vladne koalicije, ki da je vodilo do "nenormalnega" porasta izplačanih nagrad stečajnim upraviteljem. Kot je poudaril Branko Grims (SDS), so se sodišča odzvala takoj po Zalarjevi napovedi sprememb in zgolj v osmih dneh do sprejetja podzakonskega akta izplačala preko 2,3 milijona stečajnih nagrad. Grims je tako Zalarjevo ravnanje označil kot nesprejemljivo, saj da je s svojo napovedjo omenjenih sprememb stečajnim upraviteljem in sodiščem posredno dal vedeti, da je za izplačilo visokih nagrad treba pohiteti. Po Grimsovih besedah je pri tem šlo za navadno vladno nastopaštvo, ki ga je Slovenija dobesedno plačala z več kot dvema milijonoma evrov.