Oglaševalci pravijo, da oglas uspe že, če ga ljudje vsaj opazijo. Bežni pogled na dve vsakdanji mladenki v spodnjem perilu, ki nas spremlja to poletje, pa je marsikoga zmedel. In zavedel.
Mimoidoči so si predstavljali, da je to oglas za hlačke in modrčke, ali reklama za obilno žensko, spominjalo jih je na zdravje. Nekateri so omenili, da mediji postavljajo visoka pravila za lepoto in da si ne sme nobena agencija, ki proizvaja tovrstne izdelke, dovoliti, da ljudem vsiljuje njihova merila.
Namen akcije ni zavajanje javnosti, pravijo v Agenciji 41, ki se je pod oglas tudi podpisala. Vojka Žgavec iz te agencije pojasnjuje, da je že samo po sebi umevno, da družbeno odgovorna akcija, ki tangira najširši krog ljudi in če je pravilno izbrana, se pravi, da dejansko obravnava temo, ki je aktualna, sproži odziv.
Oglasi z družbeno kritično ostjo so v našem prostoru, v nasprotju z evropskim, dokaj redki. A vedno opaženi. Boštjan Strnad iz Slovenske oglaševalske zbornice se sprašuje, zakaj ta val ni pljusknil k nam, namreč na zahodu je ta uporaba "navadnih, povprečnih" žensk pogosta in ne ve zakaj pri nas temu ni tako.
Podobnih samopromocijskih akcij, kot si jih je letos privoščilo podjetje Proreklam Europlakat, ki se ukvarja z oddajo reklamnih panojev, je pri nas izredno malo, dodaja Strnad. Je pa res, da dobra zasnova dvigne veliko prahu. Spomnimo se samo nekdanjega kultnega Benetonovega fotografa Oliviera Toscanija, ki je konfekcijska oblačila promoviral s provokativnimi slikami vsakdanjika, dokler ni z obsojenci na smrt stopil tudi čez rob.
