Župan slovenske občine naj bi občinsko nepremičnino prodal z neposredno pogodbo zasebnemu podjetju, pri čemer je domnevno še dodatno zavedel občinske svetnike z napačno oznako katastrske občine nepremičnine.
Občina je leta 1979 postala lastnica zemljišča, ki je bilo do tedaj družbena lastnina, ob prodaji pa je bilo ocenjeno na vrednost nad 20.000 evrov. V predhodnem postopku na občinskem svetu je sprejela program prodaje zemljišč, iz katerega izhaja, da se prodajo z neposredno pogodbo, ker njihova prodaja predstavlja zaokrožitev gradbene parcele. Občina je nato letos zemljišče res prodala zasebnemu podjetju, iz prodajne pogodbe pa izhaja, da gre za funkcionalno zemljišče k parkirnim mestom oziroma garažam, na katerih bo kupec nastopal kot investitor gradnje.
Občina se pri prodaji nepremičnine z neposredno pogodbo sklicuje na zakonsko določbo o zaokrožitvi gradbene parcele, pozablja pa na vezano določbo, po kateri bi morala v pogodbi od kupca zahtevati zavezo, da bo v določenem roku zgradil objekt, določen v prostorskem aktu. Sporen je tudi način prodaje, saj bi morali zemljišče prodati na javni dražbi in prek javnega zbiranja ponudb.
Prek neposredne pogodbe je tovrstna prodaja možna le pod pogoji, ki pa niso bili zagotovljeni. Občina je namreč zasebnemu podjetju prodala zemljišče, ki je bilo v njeni 100-odstotni lasti in dražje od 20.000 evrov. Kupcu je s tem omogočila pridobitev neupravičene koristi v obliki nakupa zemljišča. Ravnanje odgovorne osebe, ki pri opravljanju javnih nalog krši dolžno ravnanje in s tem drugemu omogoči določeno korist, pa ustreza definiciji korupcije, v načelnem mnenju ugotavlja protikorupcijska komisija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.