Oglasil se je nekdanji partizan Bračičeve brigade in 14. divizije Stanislav Klep, ki si že leta prizadeva, da bi slovenski parlament državljanski spravi dal tudi pravni temelj.
Kot je znano, so enote tedanje komunistične oblasti neposredno po koncu svetovne vojne na ozemlju Slovenije pobile na tisoče Slovencev pa tudi pripadnikov drugih narodov: predvsem Hrvate, jugoslovanske državljane nemškega porekla, Srbe in druge. Med njimi so bili tudi njihovi družinski člani in nikomur od pobitih ni bila zagotovljena pravna varnost v skladu z mednarodnimi konvencijami.
Tudi za Jude, živeče v Sloveniji, je povezovanje medvojnega holokavsta s povojnimi poboji za predsednika države neprimerno. Po besedah publicista Mladena A. Švarca je bilo judovsko stališče vedno tako, da se na zločin odgovori s pravnimi metodami in tudi judovski odgovor ni bil vsevprek maščevalno pobijanje nacistov in njihovih pomagačev, ampak uveljavljanje principa pravne države, pravica še tako zavrženemu zločincu do sojenja.
Iz Kučanovega kabineta je prišlo pojasnilo, da je Kučan povojne poboje že večkrat obsodil kot protipravno in nemoralno dejanje. Stanislav Klep to stališče sicer pozdravlja, vendar poudarja, da je predsednik države v svojem govoru na Švedskem to mirno zamolčal.
