Računsko sodišče je ugotovilo, da so nepravilnosti nastale zaradi Zakona o državnem svetu, ki ne ureja podrobno, kaj pomenijo častne funkcije svetnikov, predsednika sveta in sekretarja. Zakon o državnem svetu in poslovnik državnega sveta nista usklajena. Zakon predvideva, da je funkcija predsednika častna, torej mu pripada le nadomestilo za čas opravljanje funkcije. Poslovnik, ki so ga v državnem svetu sprejeli pred 10 leti, pa pravi, da predsednik opravlja funkcijo poklicno in so mu zato izplačevali plačo. Prav zaradi različnih pravil pa je, po poročilu računskega sodišča, sporno tudi plačevanje državne sekretarke v letih 2000 in 2001.
Sekretar državnega sveta Primoža Hainz je povedal, da to ni bilo nikjer določeno, zato je to naredil poslovnik državnega sveta, ki pa je formalnopravnega vidika računsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni akt, ki bi to lahko urejal in je dalo negativno mnenje.
Poslovnik pa določa, da častni funkciji navkljub svetniki dobivajo tretjino plače. To pomeni 40 svetnikov po dobrih 250 tisoč bruto na mesec, kar dveh letih znese skoraj 240 milijonov tolarjev. Prav tu bodo po novem prihranili največ saj bodo svetniki prejemali le sejnine. Kar se tiče sekretarja in predsednika, pa se bo zakonsko uredil predvsem njun status. V 90 dneh mora zdaj državni svet državnemu zboru predlagati nov zakon, ki bo uredil status zaposlenih. DS naj bi tako že v kratkem sprejel akte, s katerimi bo uredil vprašanje plače predsednika in sekretarja DS ter nadomestil svetnikov. Dokončno odločitev o višini nadomestil bo sprejel na prihodnji seji, do takrat pa svetniki tega sklica ne bodo prejemali plače za dopolnilno delo, so poudarili v državnem svetu.
Preveč so plačevali tudi pripravnikom in jih kasneje celo zaposlovali na delovna mesta za katera niso imeli dovolj izkušenj. Hainz še dodaja, da so pripravniki vrnili denar. En delavec je dobival večji dohodek, ker je prišlo v kadrovski službi do napake pri številu delovnih let za eno leto, tudi to pa je odpravljeno. Prilagodili so tudi sistematizacijo. Dodatke k plači so ukinili tudi šoferju predsednika sveta. Izplačevali so mu namreč dodatek, ker je kot šofer opravljal še delo varnostnika predsednika državnega sveta.
Dr. Etelka Korpič Horvat, namestnica predsednika računskega sodišča, je povedala, da je računsko sodišče opozorilo, najprej pa ugotovilo določene nepravilnosti, potem pa istočasno v revizijskem poročilu zapisalo, da gre za določene sporne rešitve oziroma predvsem pomanjkljivosti v obstoječi zakonodaji. Nepravilnosti so ugotovili predvsem na področju plač in drugih prejemkov zaposlenim, tu so bili zajeti tako javni uslužbenci kot tudi funkcionarji. Sporen pa se jim je zdel predvsem status predsednika, ki je določen v poslovniku državnega sveta in ne v zakonu o državnem svetu, zato so predlagali ustavnem sodišču, ki je za to pristojen, da presodi, ali je lahko poklicno opravljanje funkcije predsednika DS določeno samo v poslovniku, ne pa tudi v zakonu. Sedaj čakajo na odločitev ustavnega sodišča.
Doslej je računsko sodišče izdalo že kar nekaj negativnih mnenj različnim državnim institucijam. Horvatova ocenjuje, da se bivši revidiranci zelo pozitivno odzivajo. Na nepravilnosti jih pozovejo že v revizijskem poročilu, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Ti dajo povratno informacijo s t. i. odzivnim poročilom, v katerem navedejo, kakšne ukrepe so sprejeli v roku, ki je bil določen. Pred dvema letoma so negativno ocenili državni proračun. Vlada se je takrat odzvala. Sestali so se z vsemi ministrstvi in pripravili odzivna poročila, ki jih je računsko sodišče prejelo pravočasno. Sedaj trenutno se pripravlja t.i. porevizijsko poročilo. Nepravilnosti so se nanašale na nepravilnosti pri izplačilu plač, nepravilnosti v zvezi z javnim naročanjem in dodeljevanjem transfernih sredstev.
