Socialdemokrati za propad pogajanj krivijo vladno stan, češ da je minuli četrtek presekala pogajanja tisti hip, ko so pristali na kompromisni predlog o spremembi ustave. Liberalni demokrati menijo nasprotno, da je za propad pogajanj kriv Janez Janša, ki je v četrtek dejal, da referendum o Natu na tej stopnji ni potreben.
Predsednik SDS-a Janez Janša kritizira "solo odločitev vladne koalicije" za razpis posvetovalnih referendumov o vstopu v EU in Nato. Dogovarjanja glede oblike referendumov so bila prekinjena ravno, ko je SDS pristal na kompromisni predlog o spremembi 124. člena ustave, po katerem bi zadostoval en referendum o vstopu v Nato. Tako pa ni mogoče izključiti možnosti, da se bomo o vstopanju v zvezo odločali dvakrat: najprej na posvetovalnem, in če bo ta pozitiven, še na potrditvenem referenumu, je dejal Janša.
Časovna analiza poteka dogodkov v minulem tednu kaže, da je nekdo dogovarjanja glede oblike referendumov o vstopu v EU in Nato v četrtek presekal tisti hip, ko je SDS pristala na kompromisni predlog, ki so ga oblikovali ustavni in mednarodni pravni strokovnjaki. Po tem predlogu (gre za spremembo 124. člena ustave) bi zadostoval en referendum o vstopu v Nato. Tako pa skoraj ni mogoče izključiti realne možnosti, da se bomo o vstopanju v Nato odločali dvakrat: najprej na posvetovalnem, in če bo ta pozitiven, še na potrditvenem referenumu, je dejal Janša. Ko je Janša zunanjemu ministru v četrtek popoldne sporočil, da sprejemajo kompromisni predlog, se je koalicija vladnih strank odločila, da ponudba ne velja več in da bo predlagala razpis posvetovalnega referenduma. To pa ni več nacionalni projekt, ampak je projekt vladne koalicije. Zakaj je nekdo usklajevanja v četrtek presekal prav tisti hip, ko smo našli kompromis, je po Janševem prepričanju vprašanje, na katerega najbrž ni treba dati posebnega odgovora.
Slovenija tako glede EU kot Nato ravna drugače, kot je oziroma bo običajna praksa med kandidatkami za članstvo. Nobena kandidatka za Nato v tej fazi ne predvideva referenduma, ki po prepričanju SDS tudi ni potreben, je poudaril Janša. Razlikujemo se tudi glede EU: članice so o vstopu odločale na zavezujočih referendumih, ne na posvetovalnih. Tudi večina kandidatk, ki bo odločala o vstopu v EU, bo odločala na zavezujočih referendumih. Nikjer drugje, razen v Sloveniji, pa se ne norčujejo iz te oblike odločanja, je dejal Janša.
Dodal je še, da vlada ne sme sprejeti zakona o SŽ-ju takega, kot ga je predlagala.
LDS: Nismo se pustili stisniti v časovno stisko
LDS si je vseskozi prizadevala za politično soglasje okoli razpisa referendumov o vstopu v EU in Nato, ko pa je prvak SDS Janez Janša na novinarski konferenci prejšnji četrtek popoldne izjavil, da referendum o vstopu v Nato na tej stopnji nima smisla, je postalo jasno, da konsenz ni mogoč, sta danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala izvršni direktor LDS Bogdan Biščak in poslanec Jelko Kacin. Kot sta pojasnila, se je vladna koalicija odločila, da se ne bo "pustila stisniti v časovno stisko", Kacin pa je še dodal, da je izvedba referenduma, preden Slovenija formalno odgovori na povabilo zveze Nato, dano v Pragi, ne le obveza do slovenskih volilcev, temveč tudi do partnerjev v Severnoatlantski zvezi.
Predstavnika LDS sta komentirala tudi današnje izjave predsednika SDS Janše, češ da je SDS pristala na kompromisni predlog o spremembi 124. člena ustave, vendar je nato koalicija dogovarjanje prekinila in sama sprejela odločitev o posvetovalnih referendumih. Kot je dejal Kacin, je Janša s svojo izjavo o nesmiselnosti referenduma o Nato "pokopal vse mostove za seboj". Zunanji minister Dimitrij Rupel je v četrtek popoldne res govoril z Janšo, vendar naj bi ga po trditvah predstavnikov LDS vprašal le, kaj je mislil s svojo izjavo novinarjem. Biščak je dodal, da bi morali, če bi referendum na podlagi sprememb ustave želeli izvesti 23. marca, tega razpisati okoli 10. februarja, dotlej pa spremeniti ustavo, kar je "hipotetično sicer možno, ne pa tudi uresničljivo". Ocenili smo, da je to časovno nemogoče izpeljati, saj nismo vedeli, kaj nas čaka ob dejstvu, da Janša vseskozi spreminja stališča, je dejal izvršni direktor LDS.
V zvezi s trditvami NSi, da bosta referenduma le draga javnomnenjska anketa, je Biščak dejal, da je takšna trditev "nerazumna", saj je izid referenduma politično vsekakor zavezujoč. Glede možnosti, da bi imeli dva referenduma o vstopu v Nato, torej poleg posvetovalnega še zakonodajnega ob zakonu o ratifikaciji pristopne pogodbe, pa je menil, da je hipotetično sicer možno, da bi kdo zbral potrebnih 40.000 podpisov za zakonodajni referendum, vendar pa je kaj takega, če bo prvi referendum uspešen, malo verjetno.
Kacin, ki je tudi predsednik odbora DZ za zunanjo politiko, je menil, da je vse "sprenevedanje okoli tega, v kolikšni meri je izid referenduma zavezujoč, brezpredmetno". Na izid namreč čakajo tudi v Bruslju in takoj, ko bo znana odločitev slovenskih volivcev, bo znano tudi, ali je v nadaljnjem postopku vključevanja v Nato šest ali sedem držav, je dejal Kacin in dodal, da bodo v Bruslju slovensko odločitev vsekakor spoštovali. Kacin je SDS in NSi pozval, naj premislita in svojim volilcem data enoznačno sporočilo za vstop v Nato ter si tako popravita kredibilnost.
