Luksuzni apartma in dve stanovanji na elitni lokaciji v Portorožu, stanovanje v Ljubljani, 50 tisoč vrednostnih papirjev Intereurope, avtomobil Volkswagen Eos in skoraj milijon evrov drugega premoženja – vse to je specializirano državno tožilstvo s tožbo skušalo odvzeti nekdanjemu častniku, policistu, obveščevalcu in na koncu poslovnežu, nekdaj prvemu možu Intereurope Andreju Lovšinu, njegovi mami Mariji in hčerki Luciji.
Tožilstvo je pred dvema letoma ob vložitvi tožbe preprosto pojasnilo, kje je problem. "Ugotovljeno je bilo, da je v obdobju finančne preiskave imel za 1,9 milijona evrov premoženja več, kot bi jih lahko imel glede na zakonite prihodke v istem obdobju," je novembra 2017 povedala takratna tožilka Petra Apšner.
A tožba nima pravne podlage, saj izvor tega vprašljivega premoženja sega v leta, preden je začel veljati zloglasni zakon o odvzemu nezakonitega premoženja (ZOPNI).
Lovšin torej lahko praznuje, še prej pa je na sodišču poskrbel za nenavaden prizor. Namesto prazne zatožne klopi je bila dopoldne prazna tožilska. Državno tožilstvo je namreč umaknilo tožbo, danes pa so med drugim pisno sporočili, da njihova prisotnost ni bila obvezna.
Sodišče sicer drugače, kot da Lovšina razbremeni očitkov o nezakonitem premoženju, ne bo moglo odločiti. S tem pa bodo Lovšinovi za vedno mirni pred pojasnjevanjem, od kod tako bogato življenje.
Njuna odvetnika za današnjo prisotnost zahtevata povrnitev 8200 evrov stroškov in opozarjata, da se bo ustavno sodišče kmalu moralo spet ukvarjati z ustavnostjo zakona o odvzemu nezakonitega premoženja. Ne le retroaktivnost, ki je zakon ne vsebuje več, problem je, kot poudarjata, tudi odvzem premoženja posameznikom, katerim država kaznivih dejanj ni dokazala v kazenskih postopkih.
KOMENTARJI (211)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.