Popis prebivalstva v večini držav sveta praviloma izvajajo vsakih deset let. V Sloveniji smo imeli zadnji popis prebivalstva leta 1991, letošnjega aprila pa smo ga prestavili na prihodnje leto. Zapletlo se je zaradi pomanjkanja denarja, predvsem pa zaradi političnih nesoglasij. Sporni sta bili in sta še vprašanji etnične pripadnosti in veroizpovedi. O zakonski utemeljitvi zbiranja teh podatkov bo tako 17. januarja razpravljalo tudi Ustavno sodišče.
Pobudo za presojo ustavnosti teh vprašanj je sprožil Matevž Krivic, ki pravi, da lahko državni popisovalci zbirajo le podatke o dejstvih. O tem, kar si ljudje mislijo in v kar verujejo pa državo čisto nič ne briga, še dodaja Krivic.
Generalni direktor statističnega urada RS Tomaž Banovec pravi, da sta ta dva odgovora prostovoljna. Vsakdo lahko odgovori, da se ne bo izjasnil. V prejšnjem popisu se je tako odločilo okoli 300.000 ljudi.
Predvidoma zadnji popis pred vstopom v Evropsko unijo bo Slovenijo stal stal nekaj več kot 3 milijarde tolarjev, na terenu pa bo 8 tisoč popisovalcev, ki bodo v povprečju zaslužili 180.000 tolarjev.
