Novi ruski veleposlanik Doku Zavgajev je s predajo poverilnih pisem predsedniku Danilu Türku začel svoj mandat v Sloveniji. Njegovo imenovanje je povzročilo pravi politični spor, saj mu je največja opozicijska stranka SDS nasprotovala. Zavgajev naj bi bil namreč kot prvi proruski predsednik Čečenije soodgovoren za vojne zločine in številne druge kršitve človekovih pravic v Čečeniji.

Sporen predvsem za SDS
Da je Zavgajev sporen kandidat z vidika človekovih pravic, so opozorili predvsem v opozicijski SDS, na zahtevo katere je bila sklicana seja komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Po mnenju SDS je bil namreč Zavgajev "nosilec tiste politike, ki ni bila sposobna rešiti problemov, ki so pripeljali do vojnih spopadov", njegovo imenovanje pa spravlja Slovenijo v težak položaj.
Na zahtevo SDS so zaradi imenovanja Zavgajeva sklicali tudi izredno sejo odbora DZ za zunanjo politiko in izredno sejo DZ o vprašanju postopkov imenovanj vodij diplomatskih predstavništev tujih držav v Sloveniji, ki pa ju je SDS obstruirala.
Žbogar kritike zavrača
Zunanji minister Samuel Žbogar je kritike glede Zavgajeva zavrnil in poudaril, da proti njemu ne potekajo nobeni sodni postopki, ne doma ne v tujini, poleg tega pa je bil Zavgajev namestnik ruskega zunanjega ministra in je doslej brez težav sodeloval v mednarodnih dejavnostih Rusije. Da je Rusija v Slovenijo poslala sedanjega namestnika zunanjega ministra, po Žbogarjevih besedah samo po sebi kaže na pomen, ki ga Rusija daje odnosom s Slovenijo, saj diplomata tako visokega ranga Moskva v Ljubljano še ni poslala.

Da namerava za prihodnjega veleposlanika v Sloveniji imenovati Zavgajeva, je Rusija Slovenijo obvestila poleti. Zunanje ministrstvo je nato izpeljalo običajen notranji postopek in Slovenija je izdala soglasje za novega ruskega veleposlanika, skladno z reciprociteto v primeru izdaje agremaja trenutni slovenski veleposlanici v Moskvi Adi Filip Slivnik.
Zamenjal bo Vanina
Zavgajev se je na položaj vodje Čečenije povzpel po napotitvi ruskih vojakov v to nemirno rusko republiko na Kavkazu leta 1994. Leta 1996 se je moral s položaja umakniti, ker so glavno mesto Grozni zajeli čečenski uporniki. To obdobje so zaznamovale hude kršitve človekovih pravic.
Zavgajev se je nato podal v diplomacijo; v letih od 1997 do 2004 je bil ruski veleposlanik v Tanzaniji, nekaj časa je bil celo namestnik ruskega zunanjega ministra, nato pa je postal generalni direktor v ruskem zunanjem ministrstvu.
Na mestu veleposlanika v Sloveniji je zamenjal Mihaila Vanina, ki je bil v Ljubljani od 22. decembra 2004 do oktobra letos, zdaj pa je zaposlen na zunanjem ministrstvu v Moskvi. V obdobju med odhodom starega in prihodom novega veleposlanika je rusko veleposlaništvo v Ljubljani vodil začasni odpravnik poslov Vadim Gorelov.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.