Poslanske skupine SDS, SLS in NSi podpirajo predlog novele poslanske skupine SDS, s šestim členom v predlogu pa se še vedno ne strinjajo SD, DeSUS, LDS in nepovezani poslanci. Zadnja različica predloga novele, ki ga je SDS že julija poslala v premislek vsem parlamentarnim strankam, namreč določa, da statusa in pravic žrtev vojnega nasilja ne morejo dobiti osebe, ki so med drugo svetovno vojno prostovoljno aktivno sodelovale z oboroženimi silami pri izvedbi nasilnih dejanj, ali pa jih s svojim ravnanjem omogočile. SNS na pogovorih ni sodelovala.
Vodja SDS Jože Tanko je pojasnil, da je proti načelnemu izključevanju določenih kategorij iz novele zakona. "Postopek za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja je individualni postopek in vsak, ki želi dobiti status žrtve, mora vložiti vlogo na upravno enoto, kjer se individualno ugotavlja, ali prosilec izpolnjuje pogoje ali ne. Če kdo meni, da nekdo ni upravičen do statusa, naj to dokaže z listinami ali pričami," je dejal.
Miran Potrč iz SD pa meni, da je osnovno odprto vprašanje, ali pripravljeni predlog zakona dopušča možnost, da status žrtve in odškodnino dobijo sodelavci okupatorja. Po njegovem mnenju sta morebitni oviri za uskladitev novele "ali tiha želja posameznih pomladnih strank, da se pravica razširi na sodelavce okupatorja ali pa gre zgolj za prestižno vprašanje."
Vodjo poslanske skupine NSi Jožefa Horvata pa opogumlja, da se bodo parlamentarne stranke pogovarjale še naprej in skušale "v smislu ustavne odločbe najti minimum besedila, zlasti šestega člena, ki bi lahko doživel maksimalno podporo v državnem zboru".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.