Ustavno pobudo sta na tiskovni konferenci predstavila Klemen Fajs iz Civilne iniciative za Ljubljano, in Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic (PIC).
"Naša pobuda za oceno ustavnosti je dokaz, da mislimo resno, ko pravimo, da županu ne bomo dopustili rušenja pravnega sistema in ljudske demokracije samo zato, ker ga je strah stopiti pred prebivalce in slišati njihov glas," je povedal Fajs.
Z ustavno pobudo nasprotujejo ravnanju ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je po njihovem mnenju skušal z umikom odloka preprečiti odločanje občanov na referendumu. Opozoril je, da bi zavrnitev odloka na referendumu mestnemu svetu do konca mandata preprečila ponovno odločanje o isti vsebini, zato je po njegovih besedah referendum pomembna demokratična varovalka. Ob tem je prebivalce Ljubljane znova pozval, naj se udeležijo referenduma in glasujejo proti odloku.

Podpise pod pobudo so prispevali tudi mnogi mestni svetniki, ki so nasprotovali Jankovićevemu "pravnemu mešetarjenju". "Zdaj na referendumu županu Jankoviću ne kažemo rumenega kartona več samo zaradi urejanja parkirne problematike, njegove politike razlaščanja prebivalcev, pešajočega javnega prevoza in drugih razlogov, zaradi katerih je uvajanje parkirnin v soseskah krivično. Zdaj mu ga kažemo tudi zaradi njegovega postopanja, zaradi njegove arogantnosti, ki nam daje vedeti, da misli, da je nad pravom. Da je pravo nekaj, kar se proti lastnim občanom in občankam vihti kot meč in ščit, ne pa sredstvo za doseganje pravičnosti," je še dodal.
V Civilni iniciativi za Ljubljano so Ljubljančanke in Ljubljančane še enkrat pozvali, da se na predčasnem glasovanju izrečejo proti odloku danes, na Gospodarskem razstavišču, do 19h ure, nato pa v nedeljo, 12. 7. na lokalnih voliščih. Svoj glas lahko oddajo vsi s stalnim prebivališčem v mestni občini Ljubljana, državljani EU z začasnim prebivališčem in državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem.
Petek: Izigravanje, arbitrarnost, šikaniranje
Petek je poudaril, da pobuda ni usmerjena v vsebino odloka, temveč v način njegovega umika. Po njegovem mnenju je Mestni svet odlok umaknil po tem, ko so pobudniki že zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma, čeprav zakonodaja in statut občine takšnega ravnanja ne predvidevata.
Po mnenju pobudnikov je bil s tem kršen 153. člen Ustave, določbe Zakona o lokalni samoupravi ter pravica občanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Opozarjajo, da umik odloka med referendumskim postopkom postavlja pod vprašaj pravne učinke referenduma in bi lahko občinam omogočil, da z zaporednim sprejemanjem in umikanjem enakih odlokov onemogočajo izvedbo referendumov.
Spomnil je tudi na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2021, po kateri lokalne oblasti po sprejemu odloka ne smejo izvajati aktivnosti za njegovo uveljavitev, dokler ne poteče rok za referendumsko pobudo. Po njegovih besedah je drugačno ravnanje lahko samovoljno in posega v ustavno pravico občanov do neposrednega sodelovanja pri odločanju.
Pobudniki zato predlagajo, da Ustavno sodišče sporni sklep odpravi in jasno določi, da občine med že začetim referendumskim postopkom ne morejo enostransko umikati odlokov ter s tem posegati v institut lokalnega referenduma.
"Institut neposredne demokracije, kot je referendum, ne more in ne sme biti predmet izigravanja, arbitrarnosti ali šikaniranja, zato je bila danes vložena pobuda na Ustavno sodišče, s katero sodišču predlagamo, da Sklep o umiku Odloka odpravi," je še dejal.






























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.