Odbor državnemu zboru zato predlaga, naj od ustavnega sodišča zahteva, da o tem odloči.
V današnjem nadaljevanju je predsednik ONP Maksimiljan Lavrinc (LDS) najprej seznanil prisotne poslance iz vrst koalicije, da se ne bodo odločali o prvem predlogu sklepa, ki ga je predlagal Pahor, namreč da je referendumsko vprašanje nejasno (kot trdi tudi pravno-zakonodajna služba DZ), pač pa kar prešli na njegov drugi predlog sklepa (vprašanje jasno, a v nasprotju z ustavo). Tega je poslanska skupina LDS modificirala v ponedeljek, v torek pa je člane ONP seznanila še z njegovo razčiščeno različico.
Na predlog sklepa LDS je eden izmed pobudnikov za predhodni zakonodajni referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih Janez Janša (SDS) na torkovem nadaljevanju seje dal nekaj amandmajev. Prvak SDS je zahteval, da se črta iz predloga njegov drugi člen (zloraba instituta), da se smiselno popravi obrazložitev predloga sklepa in črta iz sklepa navajanje nekaterih členov ustave (1., 2. in 3.), češ da so navedbe nesmiselne, saj njihovo referendumsko vprašanje sploh ne more biti v nasprotju z omenjenimi členi. Člani ONP so danes vse Janševe amandmaje zavrnili in nato sprejeli "neokrnjen" predlog sklepa LDS.
Sklep, o katerem naj bi danes na nadaljevanju seje razpravljal DZ, predvideva, da je vsebina zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji (ZSPT), ki so imeli na dan 23. decembra 1990 in 25. februarja 1992 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, vsebovana v pobudi za zbiranje podpisov v podporo, v nasprotju z ustavo. V nasprotju naj bi bila s 1., 2., 3., 15., in 87. členom ustave, zato naj bi po sprejetem sklepu državni zbor zahteval od ustavnega sodišča, naj o tem odloči. Referendumsko vprašanje, tako je zapisano v sklepu, se nanaša tudi na vsebine, o katerih je ustavno sodišče že presodilo in glede katerih ni prostora za prosto zakonodajno presojo, in ker bi morebitni negativni izid referenduma povzročil protiustavne spremembe. Najmanj eno leto po izvedbi referenduma namreč ne bi bilo mogoče izvršiti odločbe ustavnega sodišča in bi se tako podaljšalo protiustavno stanje. Odločitev ustavnega sodišča je namreč taka, da imajo dovoljenja in ugotovitvene odločbe o stalnem prebivanju učinek za nazaj.
V obrazložitvi predloga sklepa je zapisano, da je referendumsko vprašanje jasno. Nanaša se na tista določila ZSPT, ki urejajo vprašanje stalnega prebivanja oseb, ki so bile 25. februarja 1992 izbrisane iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Vprašanje se tako ne nanaša na celotni zakon (ta ureja tudi npr. povračilo škode, izredna pravna sredstva, itd.), vendar se tako oblikovano vprašanje nanaša na veliko določil ZSPT, saj je vprašanje pogojev in postopka za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje bistveni del zakonske materije. Kljub temu je vprašanje jasno, je zapisano v obrazložitvi sklepa, in tako je tudi jasno, da bo v primeru, če bo referendum pozitiven, državni zbor moral sprejeti zakon v besedilu, ki je prestalo drugo obravnavo v parlamentu. Če pa bo izid negativen, pa državni zbor eno leto po izvedenem referendumu ne bo mogel nobenega od vprašanj, vezanih na stalno prebivanje teh oseb, rešiti tako, kot je v zakonu predlagano. Omenjeni ZSPT ureja vprašanje stalnega prebivanja, o katerem je ustavno sodišče že razsodilo, zato bi negativni referendum povzročil protiustavne posledice za najmanj leto dni, je navedeno v obrazložitvi predloga sklepa.
Poleg tega je referendumsko vprašanje protiustavno zaradi zlorabe instituta pobude za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za zavlačevanje zakonodajnega postopka, katerega cilj je izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Vsako zavlačevanje izvršitve odločbe ustavnega sodišča, tako je zapisano v obrazložitvi predloga sklepa, pomeni nadaljevanje protiustavnega stanja, je ugotovilo že ustavno sodišče. "Če bi bilo namreč dopustno, da isti predlagatelji vlagajo vedno nove in nove pobude za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi bilo s tem mogoče za nedoločen čas odložiti sprejem vsakega zakona, ki mu nasprotuje 1000 volivcev. Takšno ravnanje pa bi bilo v nasprotju s samim bistvom referenduma - namesto demokratične možnosti in varstva ljudi pred samovoljo oblasti bi se spremenil v sredstvo za kršenje človekovih pravic, je zapisano v sklepu.
