Sporočilo z Bleda: ZDA ne zapuščajo Nata, Evropa pa mora prevzeti več odgovornosti

BSF je naš skupen projekt, projekt Slovenije, je Kajzer dejal na novinarski konferenci, na kateri je povzel bistvo razprav na forumu, ki se danes končuje na Bledu. "To je blagovna znamka, na katero smo lahko ponosni, zato je dobro, da tukaj sodelujemo vsi akterji", kar je bilo, kot je dejal, jasno povedano s strani DZ, predsednice in predstavnikov vlade.

Udeleženci foruma so govorili o aktualnih temah, ki zaznamujejo geopolitični čas, v katerem živimo. Če je bil še pred nekaj leti poudarek na drugih temah, je zdaj v fokusu varnost, saj brez varnosti ni stabilnosti in prosperitete, je poudaril minister, ki je izpostavil, da je bil tokratni BSF zanj prvi v tej vlogi.

V fokusu razprav je bila Srednja Evropa, kar pa po Kajzerjevih besedah "ne pomeni, da se omejujemo, da se na nek način krčimo". Slovenska zunanja politika se ne krči, ne umika, ampak se osredotoča na okvire, v katerih ima Slovenija možnosti vplivanja, da deluje od spodaj navzgor; ne da vidimo svet takšen, kot bi si želeli, ampak da se dejansko soočamo z realnostjo, je poudaril.

Izpostavil je tudi sporočilo novega madžarskega premierja Petra Magyarja na BSF - da se je treba osredotočiti na domače naloge, delati z ljudmi. Politika in odločitve, ki se sprejemajo na nacionalni in evropski ravni, pa morajo odsevati ta demokratični diskurz. "Govorili smo tudi o vrednotah, ker te tudi odsevajo naše interese," je navedel Kajzer.

Na forumu je bilo govora tudi o Afriki, o širšem multilateralnem kontekstu, o vlogi tehnologij, ki zaznamujejo vse spremembe. Izjemno pomembna je po njegovih besedah tudi transatlantska dimenzija, sodelovanje z ZDA, "kjer se ustvarja vtis, da lahko Evropa gre po neki povsem samostojni, avtonomni poti".

Kajzer, ki je imel ob robu BSF številna bilateralna srečanja, se je danes na zajtrku sešel z zunanjimi ministri Zahodnega Balkana. Slovenija bo še naprej podpirala širitev EU, tudi skozi konkretne aktivnosti, pa tudi rešitve in modele, ki smo jih uporabili sami, ko smo vstopili v EU, je dejal.

Na novinarsko vprašanje, zakaj se ob robu BSF ni srečal z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, pa je dejal: "S komisarko za širitev se jaz pogovarjam vseskozi." "Komisarka za širitev ima, je imela svoj lasten pogled, midva sva v stiku," je med drugim poudaril Kajzer.

Perebinis je na panelu, naslovljenem Mir brez iluzij: Ukrajinski in evropski trenutek resnice glede varnosti, kot dve iluziji, v kateri številni v zahodnih državah še vedno verjamejo, navedel prepričanje, da "to ni naša vojna" in da se bo ruski predsednik Vladimir Putin ustavil v Ukrajini.

"Putin vodi vojno proti celi Evropi," je dejal in menil, da se pri tem "ne bo ustavil, dokler ne bo ustavljen". "Miru ni mogoče doseči s spravljivostjo, temveč samo z močjo," je še dejal in ukrajinski recept za končanje vojne opisal kot enostavnega, vključuje pa predvsem več sankcij.

Čeprav so zelo hvaležni za vse doslej uvedene ukrepe, kot težavo vidi njihovo postopno in parcialno uvajanje, kar Rusiji omogoča prilagoditve. Cilj bi moral biti po njegovih besedah jasen - Rusiji odvzeti sredstva za nadaljevanje vojne.

Da ta vojna zadeva vse nas, se je strinjal tudi generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset, medtem ko je Kajzer izpostavil povezavo s temeljnimi vrednotami EU. Pri iskanju rešitve bi se po njegovem prepričanju sicer morali premakniti "iz sveta kreativnih naracij v realnost", zagotovil pa je nadaljnjo podporo Ukrajini pri gradnji njene odpornosti.

Glede prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne je dolgoletni ameriški diplomat Matthew Palmer izpostavil, da niso temeljila na tem, kaj je prav in kaj narobe, temveč na ideji moči in šibkosti. Ob predpostavki, da je Rusija močnejša, je Trump pritisnil na Ukrajino, a se to zaradi ukrajinskih uspehov na bojišču in v diplomaciji spreminja, je menil.

Medtem ko sta tako Perebinis kot Palmer med cilji do konca tega leta izpostavila nujno potrebo po več zračne obrambe za Ukrajino, saj končanja vojne ni na vidiku, je med dolgoročnejšimi članstvo v EU. Perebinis je prepričan še, da bo Ukrajina postala integralen del evropske varnostne arhitekture.

"Trenutno ima Ukrajina nekaj, česar EU ne more kupiti ali zgraditi v kratkem času. Znamo se boriti v sodobni vojni proti Rusiji in imamo eno najmočnejših vojsk na celini," je dejal. Želijo tudi v zvezo Nato, a se zavedajo, da je tam situacija zaradi odsotnosti soglasja drugačna.

Vodja zunanjepolitičnega odbora poljskega parlamenta Pawel Kowal je ob tem izpostavil, da članstvo v nobeni od teh organizacij ni kompenzacija po vojni, temveč gre za vprašanje resnih pogajanj in vzpostavljanja novih pravnih okvirov. Palmer je menil, da je v strateškem interesu zahodnih držav podpreti Ukrajino pri integraciji v evropska in evroatlantska zavezništva, Berset pa je poudaril pomen priprave na to obdobje.

Hooker je v današnjem pogovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) uvodoma poudarila močne civilizacijske in zgodovinske vezi, ki združujejo obe strani Atlantika. "ZDA so za vedno povezane z Evropo," je dejala in dodala, da je treba kljub izzivom in nesoglasjem sodelovati.

Kot glavne izzive, s katerimi se po oceni trenutnih oblasti v Washingtonu sooča Evropa, je omenila varovanje meja in migracijsko politiko, politično in gospodarsko neodvisnost ter suverenost nacionalnih držav.

Hooker kot problematično vidi "postopno prenašanje pristojnosti s suverenih držav na institucije, ki niso več sposobne služiti ljudem". Izrazila je željo, da bi v Evropi in ZDA "skupaj delovali za reformo multilateralnih institucij". "Kjer reforme niso mogoče, pa bomo preučili, ali je naše sodelovanje v teh institucijah smiselno in ali te institucije ostajajo relevantne ter sposobne uveljavljati naše nacionalne interese," je dodala.

V tej luči je izpostavila Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ZDA so v času drugega mandata predsednika Trumpa uvedle sankcije proti več visokim uradnikom ICC, čemur so - tudi v Evropi - sledile obsodbe in pozivi k neodvisnosti sodišča.

"Z našega vidika ICC posega v suverenost držav; menimo, da sodišče ne izpolnjuje svojega prvotnega namena, (...) in da presega svoj mandat," je dejala podsekretarka na ameriškem zunanjem ministrstvu. Kljub temu je dodala, da ZDA še naprej cenijo in poudarjajo pomen demokracije in vladavine prava.

Suverenost je sicer večkrat omenila kot "ključno točko, okrog katere se vrti vse ostalo", govora pa je bilo tudi o različnih vidikih nacionalne varnosti, tudi migracijah in varovanju meja. "Varnost meja je nujna, da lahko zaščitimo svoje ljudi, kulturo, bogastvo in način življenja," je dejala.

Ena glavnih tem pogovora je bilo tudi to, kako Washington vidi napredek v smeri želenega prenosa večjega bremena na Evropo na področju obrambe.

Hooker je pozdravila zaveze evropskih držav k povišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, sprejete na zasedanjih voditeljev članic Nata lani v Haagu in potrjene letos v Ankari, kot eno ključnih točk pri prihodnjem sodelovanju v Natu pa je izpostavila interoperabilnost.

"Seveda je dobro imeti oborožitvene sisteme, s katerimi se lahko branimo, toda interoperabilnost je tisto, kar dejansko naredi zavezništvo," je dejala.

"Želimo, da Evropa prevzame odgovornost za lastno varnost," je še dodala Hooker. To je po njenih besedah ključno sporočilo, ki ga Washington pošilja Evropi. Ob tem je poudarila, da ZDA ne nameravajo zapustiti zveze Nato.

Izpostavila je še prepletenost nacionalne in gospodarske varnosti in odpornosti, pomen zaščite dobavnih verig in sodelovanja med zavezniki. Pri tem je bilo govora tudi o ameriških carinah na uvoz iz EU. Hooker je dejala, da je to "neprijetna tema" v medsebojnih odnosih. Dodala je, da predsednik ZDA daje prednost lastnim interesom, vendar pa to "ne izničuje ali odpravlja naših gospodarskih in trgovinskih vezi".