Športne dogodke več milijonov Evropejcev gleda nezakonito, cveti tudi črni trg

14 odstotkov Slovencev je za ogled športnih dogodkov že dostopalo do vsebin iz nezakonitih spletnih virov, od tega 39 odstotkov mladih, starih od 15 do 24 let. 10 odstotkov mladih Slovencev pa je na spletu že zavestno kupilo ponarejeno športno opremo. Oprema, ki ni originalna, proizvajalce v Evropski uniji na leto stane 850 milijonov evrov. V Evropi se bodo letos zvrstili največji športni dogodki, kot so evropsko prvenstvo v nogometu, Dirka po Franciji, poletne olimpijske in paraolimpijske igre pa bomo letos lahko spremljali iz Pariza.

Ob tem, ko številni Evropejci nestrpno čakajo na spremljanje prenosov največjih športnih dogodkov, jih bo več milijonov to znova počelo nezakonito. Po podatkih študije Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) več kot četrtina mladih priznava, da za ogled športnih dogodkov uporablja nezakonite spletne kanale.

"Ko bomo poleti uživali v tekmovalnem navdušenju, je treba igrati pošteno, to velja tako za igralce na igrišču kot za gledalce doma. Pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz teh dogodkov, varujejo in krepijo naše izkušnje v vlogi navijačev, podpirajo naše športnike ter navdihujejo prihodnje evropske in svetovne prvake. S spremljanjem uradnih prenosov in kupovanjem licenčnih izdelkov zagotavljamo, da bodo naši priljubljeni športi uspešni tudi za prihodnje generacije," je poudaril izvršni direktor urada EUIPO Joo Negr.

Večji kot so športni dogodki, večje pa so priložnosti za goljufe. Glede na ves vloženi denar več milijonov gledalcev in potrošnikov imajo goljufi priložnost, da tudi oni ustvarijo dobiček. Nezakonito spletno pretakanje vsebin vsako leto zajema tudi športne dogodke. Urad EUIPO je ocenil, da se s piratstvom v vseh medijih letno ustvari milijarda evrov nezakonitih prihodkov.

Kot so zapisali pri EUIPO, je piratstvo dogodkov v živo pereča problematika za obstoj financiranja športa. Prihodki, ustvarjeni na podlagi pravic intelektualne lastnine, se po ključu solidarnosti razdelijo športnim gibanjem in športnikom. Emma Terho, predsednica Komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja za športnike, je na konferenci urada EUIPO o boju proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo oktobra 2023 povedala: "Če navijači spremljajo športne dogodke v živo z nezakonitim pretakanjem vsebin, to vpliva na celoten model solidarnostnega financiranja olimpijskega gibanja. Medijske pravice bi izgubile svojo vrednost, njihovi imetniki pa bi jih prenehali pridobivati, kar bi imelo velike posledice za model solidarnostnega financiranja celotnega olimpijskega gibanja."

Po podatkih urada EUIPO sektor športne opreme v Evropski uniji poleg prenosov športnih dogodkov letno utrpi 850 milijonov evrov izgube. Ta številka ne vključuje športnih oblačil, kot so ponarejene nogometne majice in športni čevlji, ki letno zajemajo znaten delež od skupno ocenjenih 12 milijard evrov ponaredkov oblačil v Evropi.

V nekaterih državah vsebine športnih dogodkov nezakonito pretaka skoraj polovica mladih. Tovrstna praksa je najpogostejša v Bolgariji, kjer je 21 odstotkov vprašanih priznalo, da si dogodke ogledajo nezakonito. V Grčiji je to priznalo 20 odstotkov vprašanih, na Irskem in v Španiji 19, v Luksemburgu pa 18 odstotkov. Iz študije pa je razvidno še, da so o nezakonitih ogledih mladi Evropejci poročali dvakrat pogosteje.

Promet s ponarejenim športnim blagom 850 milijonov vredna težava

Po podatkih urada EUIPO povprečno 10 odstotkov mladih v Evropski uniji, starih od 15 do 24 let, priznava, da so že namerno kupili ponarejeno športno opremo, pri čemer to najpogosteje storijo mladi Grki, delež mladih, ki so to priznali, je 18-odstoten. Ob tem pa je sedem odstotkov mladih evropskih potrošnikov ponarejene izdelke kupilo nevede.

Učinek prodaje ponarejenih izdelkov v Evropski uniji po izračunih urada EUIPO letno znaša 851 milijonov evrov oziroma 11 odstotkov ocenjenega skupnega upada obsega celotne prodaje v sektorju. Največje denarne izgube imajo Francija, Avstrija in Nizozemska, vsaka od njih letno utrpi po več 100 milijonov evrov. V smislu sorazmernega vpliva so najbolj prizadete Romunija, Litva in Madžarska, saj ponarejena športna oprema v vsaki od teh držav znaša do 20 odstotkov celotnega zmanjšanja obsega prodaje.

Pri EUIPO opozarjajo, da ima ponarejanje resne gospodarske in družbene posledice. Ponarejeno blago pa ustvarja tveganje tudi za zdravje potrošnikov in ni v skladu z evropskimi standardi glede zdravja, varnosti in varstva okolja. Kot je navedeno v študiji urada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o nevarnem blagu (OECD), lahko ponarejena športna oprema v kritičnih trenutkih odpove, poleg tega vsebuje strupene ali nevarne sestavine.

Države in prizadete stranke po vsej Evropski uniji se borijo proti piratstvu dogodkov v živo, pri tem pa se zanašajo na predpise in tehnologijo za onemogočanje nezakonitih spletnih storitev. Evropska komisija je sprejela dve priporočili. Eno o boju proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo, s katerim je bila vzpostavljena namenska mreža nacionalnih upravnih organov, in drugo o boju proti ponarejanju z okrepljenim uveljavljanjem pravic in ozaveščanjem. Poleg tega prizadevanja za boj proti piratstvu vključujejo ozaveščanje, da bi potrošniki lahko našli zakonite digitalne vsebine. V ta namen je pod okriljem urada na voljo orodje Agorateka, ki gledalcem pomaga prepoznati zakonite ponudbe spletnih vsebin, vključno s športnimi dogodki.

V letu zasegli 14 milijonov ponarejenih športnih izdelkov

Z operacijo 'Fake Star', ki jo vodi španska nacionalna policija, koordinira pa jo Europol, so policijski organi po vsej Evropi odkrili in zasegli osem milijonov ponarejenih luksuznih in športnih izdelkov, kar je več kot polovica od 14 milijonov ponarejenih izdelkov, zaseženih leta 2023. Ponarejeno športno blago je vključevalo ponarejene tekstilne izdelke, obutev, našitke, usnjene izdelke in oblačilne dodatke, vključno s športno obutvijo in oblačili, katerih ocenjena drobnoprodajna vrednost je bila 120 milijonov evrov. V okviru operacije pa je bilo v povezavi s ponaredki aretiranih 264 oseb.

Med operacijo je bilo odkritih 552.611 kosov obutve, 1.140.343 kosov športnih oblačil in 5.497.460 ponarejenih našitkov z logotipi. Na podlagi zasegov se je potrdilo, da je veliko končnih ponarejenih izdelkov dokončanih v Evropi, kjer se za neoznačene izdelke uporabljajo ponarejeni logotipi. V operaciji so razkrili tudi druga huda kazniva dejanja, kot so organizirani kriminal, tihotapljenje, goljufije in pranje denarja.