'Spoštljiv odnos do pokojnih se ne meri s številom sveč'

Minister za okolje in prostor Simon Zajc na grobove svojih prednikov že nekaj let postavlja zastavice humanitarnih organizacij. Kot meni, gre za lep poklon, ki še vedno upošteva tradicijo, a hkrati upošteva tudi pereči okoljski izziv glede kopičenja odpadkov.

Pojasniti je treba, da odpadne nagrobne sveče (kot številne druge stvari, ki jih kupujemo) same po sebi niso nevaren odpadek, vendar so lahko posledice njihovega zbiranja skladiščenja in obdelave škodljivi vplivi na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov, opozarjajo na ministrstvu.

Noben odpadek ni dober odpadek

V Sloveniji je 1199 pokopališč. Obiskovalci odpadne nagrobne sveče odlagamo v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem, zbiralec pa jih mora prevzeti in oddati v predelavo.

V letu 2018 je iz približno 5.900 ton (kar pomeni skoraj 14-odstotno zmanjšanje glede na leto 2010) nastalo 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki so jih pri upravljavcih pokopališč prevzeli izvajalci občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v primeru pokopališč, večjih kot 15 ha, pa so za skladiščenje pred oddajo zbiralcem skrbeli njihovi upravljavci, navajajo na ministrstvu.

Ravnanje s svečami v Sloveniji je urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da lahko zbiralec sveč te prevzame in jih odda v predelavo. V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več.

Največje težave je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami iz leta 2008. Za nakopičene sveče iz obdobja 2016–2018 skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika išče država. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo, je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Delež recikliranja pri zbranih odpadnih nagrobnih svečah je precej visok. Največje tveganje za okoljsko škodo in zdravje ljudi je v preteklosti povzročalo kopičenje na skladiščih izvajalcev javnih služb zbiranja odpadkov. Na trgu se poleg klasičnih parafinskih sveč pojavljajo alternative, na primer sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja.

Ministrstvo ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč, temveč uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. "V Sloveniji je poraba nagrobnih sveč zelo velika. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki," so še zapisali.