Kot so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bodo za namen zgodnjega odkrivanja afriške prašičje kuge v obratih s prašiči odstotek poginjenih prašičev, ki jih je treba testirati na prisotnost virusa, povečali z dveh na štiri odstotke.
V sodelovanju s Policijo bodo izvajali nadzor trupel divjadi, mesa divjadi in trofej v cestnem prometu iz Hrvaške v Slovenijo. Prav tako bodo izvajali poostren nadzor nad upoštevanjem oziroma izvajanjem biovarnostnih ukrepov s poudarkom na zagotavljanju preprečevanja stikov domačih in divjih prašičev, izpolnjevanjem zahtev glede identifikacije in registracije prašičev ter izvajanjem biovarnostnih ukrepov pri lovu na divje prašiče.
V kratkem bodo ponovno izvedli spletno izobraževanje za vse deležnike.
Uprava sicer redno izvaja preiskave na afriško prašičjo kugo pri poginulih in povoženih divjih prašičih ter pri poginjenih domačih prašičih, so zapisali v sporočilu. Doslej so bili rezultati preiskav negativni, bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena.
Rejce pozivajo k doslednemu spoštovanju ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.

Ključni ukrepi za rejce so dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok, opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barijer pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na afriško prašičjo kugo - nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ... - naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja, so še izpostavili. Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je afriška prašičja kuga razširjena.
Prav tako uprava poziva vse, ki se vračajo iz držav EU, kjer je afriška prašičja kuga prisotna, da s seboj ne prinašajo živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva, bolezen pa ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.