Slovenija

Sprejeli dodatne ukrepe za preprečevanje vnosa afriške prašičje kuge

Ljubljana, 24. 09. 2025 14.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državno središče za nadzor bolezni je v luči širjenja afriške prašičje kuge na Hrvaškem sprejelo dodatne zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa te bolezni v Slovenijo. Med drugim bodo okrepili ozaveščanje rejcev in lovcev glede biovarnostnih ukrepov ter izvajali poostren nadzor nad njihovim izvajanjem.

Kot so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bodo za namen zgodnjega odkrivanja afriške prašičje kuge v obratih s prašiči odstotek poginjenih prašičev, ki jih je treba testirati na prisotnost virusa, povečali z dveh na štiri odstotke.

V sodelovanju s Policijo bodo izvajali nadzor trupel divjadi, mesa divjadi in trofej v cestnem prometu iz Hrvaške v Slovenijo. Prav tako bodo izvajali poostren nadzor nad upoštevanjem oziroma izvajanjem biovarnostnih ukrepov s poudarkom na zagotavljanju preprečevanja stikov domačih in divjih prašičev, izpolnjevanjem zahtev glede identifikacije in registracije prašičev ter izvajanjem biovarnostnih ukrepov pri lovu na divje prašiče.

V kratkem bodo ponovno izvedli spletno izobraževanje za vse deležnike.

Uprava sicer redno izvaja preiskave na afriško prašičjo kugo pri poginulih in povoženih divjih prašičih ter pri poginjenih domačih prašičih, so zapisali v sporočilu. Doslej so bili rezultati preiskav negativni, bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena.

Rejce pozivajo k doslednemu spoštovanju ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško.

Afriška prašičja kuga se trenutno širi na Hrvaškem.
Afriška prašičja kuga se trenutno širi na Hrvaškem. FOTO: Pixsell Bobo

Ključni ukrepi za rejce so dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok, opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barijer pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči ter nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.

V primeru suma na afriško prašičjo kugo - nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ... - naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja, so še izpostavili. Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je afriška prašičja kuga razširjena.

Prav tako uprava poziva vse, ki se vračajo iz držav EU, kjer je afriška prašičja kuga prisotna, da s seboj ne prinašajo živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva, bolezen pa ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.

  • Bauhaus katalog
  • Makita set orodij
  • Cubes hladnilnik
  • figura božiček
  • Božično drevo
  • Led figurica
  • Božična razsvetljava
  • Akustični panel
  • Konvektorski grelnik
  • Kopalniško pohištvo
  • Svetlobna veriga
  • Zložljivi podest
  • Božične krogle
KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Smuuki
26. 09. 2025 12.44
+3
Malo v razmislek. Bolezen modrega jezika redči črede ovac, koz, goveda, jelenjadi, srnjadi. Afriška prašičja kuga redči hleve prašičev. Kaj je še ostalo zdravega? Kaj bomo jedli? Kaj bi manj prizadelo populacijo ljudi? Omejiti pasje sprehajalce da prenehajo širit bolezen ali ostati brez hrane? Na koncu brez klavnic in klavničnih odpadkov tudi pasjim ljubiteljem zmanjka briketov za njihove ljubljenčke. Kdo bi moral popustiti?
Smuuki
25. 09. 2025 12.43
+2
Zanima me kako bo tej zgodbi obravnavana na novo ustanovljena živalska policija? Bo še vedno nenadzorovano vstopala na gospodarska poslopja?