Poslanke in poslanci so odločali o predlogu ustavnega zakona o spremembah evropskih členov ustave, ki ga je pripravila ustavna komisija. Državni zbor je z 71 glasovi za in 8 proti (79 navzočih) sprejel ustavni zakon o spremembah prvega poglavja ter 47. in 68. člena ustave, s katerim se vzpostavljajo ustavni temelji in zagotavljajo pogoji za pristop Slovenije k mednarodnim organizacijam in obrambnim zvezam. V predstavitvah stališč poslanskih skupin so spremembe ustave pričakovano podprle vse poslanske skupine, razen opozicijskih SNS in SMS.
Najvišji pravni akt države je tako v dobrih enajstih letih, kolikor jih šteje slovenska ustava, doživel že tretje spremembe; tokrat z namenom, da bi omogočili vključitev Slovenije v mednarodne organizacije (torej v EU) in v obrambne zveze (torej Nato). Natančneje, z danes sprejetim ustavnim zakonom se zagotavlja možnost, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.
Pomembno je, da bodo nove ustavne določbe veljale tudi za že razpisana referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, ki bosta 23. marca. Teh ob morebitni ratifikaciji mednarodnih pogodb o vstopu ne bo mogoče ponovno razpisati, njuna izida bosta za zakonodajalca zavezujoča, neveljavne glasovnice pa za razliko od drugih referendumov ne bodo vplivale na ugotavljanje izida.
S sprejetjem zakona je tako Slovenija izvrševanje dela suverenih pravic prenesla na mednarodne organizacije, v konkretnem primeru torej na unijo. Poleg tega bodo lastninsko pravico na nepremičnine dobili državljani članic unije, tem državam bo Slovenija tudi izročala svoje državljane, če bo to potrebno.Glavno vlogo pri odločanju v mednarodnih organizacijah naj bi imela vlada, vendar lahko državni zbor svetuje, vlada pa te nasvete spoštuje.
Ustavna komisija je sicer v torek potrdila predlog ustavnega zakona. Podprla je predlog strokovne skupine, da bo pri sprejemanju odločitev v mednarodnih organizacijah vlada spoštovala stališča DZ-ja, in zavrnila predlog, da naj bo v ustavo zapisan postopek morebitnega izstopa Slovenije iz mednarodnih organizacij in obrambnih zvez.
Rupel: Predstava se lahko začne
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes v Bruslju toplo pozdravil sprejem ustavnih sprememb v državnem zboru ter menil, da je zdaj premagana pomembna težava na poti Slovenije v evro-atlantske integracije. "Predstava se lahko začne," je dejal minister Rupel, "kajti vse dileme za domačo in tujo rabo so odpravljene".
Sprejete spremembe je minister označil kot dobre, kot posebej pomembne pa je označil nove ustavne določbe glede referenduma, ki bodo veljale tudi že 23. marca, ko bodo državljani glasovali o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in v zvezo NATO. "Referenduma bosta izvedena po novih določbah, kar pomeni, da bodo izidi zavezujoči, poleg tega neveljavne glasovnice ne bodo štele kot glasovi proti, možnost pa bodo imeli glasovati tudi slovenski državljani, ki ne živijo v Sloveniji," je svoje mnenje razložil minister.
Peterle: Spremembe ustave so bile potrebne
Predsednik komisije državnega zbora za evropske zadeve (KEZ) Alojz Peterle je danes v odzivu na sprejete ustavne spremembe v DZ povedal, da so bile takšne spremembe potrebne, saj Sloveniji sedaj "omogočajo življenje znotraj Evropske unije." Ob tem je Peterle obžaloval dejstvo, da so bile spremembe pripravljene v časovni stiski ter opozoril na pomembnost natančne ureditve odnosov med parlamentom in vlado, saj bo slednja po vključitvi v EU od DZ prevzela nekatere zakonodajne pristojnosti.
Peterle zato pozdravlja odločitev, da so se poslanci odločili ureditev odnosa med vlado in parlamentom zapisati v ustavo. DZ bo tako lahko razpravljal o določenih temah, vlada pa bo njegovo mnenje morala upoštevati. Peterle je napovedal tudi zakon, ki bo podrobneje urejal različne modalitete teh odnosov, je pa prepričan, da bo parlament lahko v zadostni meri vplival na stališča, ki jih bo vlada zastopala v svetu EU.
Kacin: Ustavne spremembe dokaz, da sta EU in Nato slovenski prioriteti
"Vesel sem, da je ta zgodba končana in od danes dalje bo oba strateška cilja države in večine prebivalstva moč tudi ustrezno potrjevati in promovirati," je dejal predsednik odbora za zunanjo politiko v slovenskem parlamentu Jelko Kacin, ki se mudi v Bruslju. Po njegovih besedah potrditev ustavnih sprememb potrjuje tudi verodostojnost države. "Slovenija se je kot edina od kandidatk za NATO odločila o vstopu odločati na referendumu. To šteje za zrelost in povečuje našo odgovornost pojasnjevati prednosti članstva na način, po katerem se bodo ljudje lahko do njega opredeljevali vrednostno," je dejal Kacin.