Sprejeli zakon o odvetniški tarifi

Minister za pravosodje Lovro Šturm je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da so na vladi potrdili predlog zakona o odvetniški tarifi. Po Šturmovih besedah je razlog za sprejem zakona nov sistem nagrajevanja odvetnikov. Ta bo po njegovem mnenju skrajšal sodne postopke, razbremenil sodišča, hkrati pa primerno nagrajeval odvetnike.

Šturm je pojasnil, da bo novi sistem nagrajevanja odvetnike in njihove stranke spodbujal k čim prejšnjem končanju sodnih postopkov. "Pri sedanjem sistemu se namreč vsaka storitev zaračunava posebej," je dejal minister in dodal, da je to povzročilo kopičenje vlog in prelaganje obravnav. To je posledično vplivalo tudi na dolžino postopkov, je poudaril minister.

Predlog zakona o odvetniški tarifi določa le nagrado za postopek, nagrado za narok in posebno nagrado za sklenitev sporazuma o izvensodni rešitvi spora, je dejal. Ob tem je pojasnil, da se slovenski zakon zgleduje po nemškem zakonu o nagradah odvetnikov iz leta 2004. Prepričan je tudi, da zakon sledi sodobnim smernicam o nagradah odvetnikov.

Vlada pa je na današnji seji potrdila tudi predlog novele zakona o odvetništvu, ki med drugim določa, da se odvetniška tarifa določi z zakonom. Obenem pa predlog novele dopušča možnost drugačnega dogovora.

Beblerjeva vložila novelo

Po besedah poslanke SD Darje Lavtižar Bebler novela predvideva spremembo dosedanjih določb zakona, ki so se izkazale kot neživljenjske, in uvaja nekaj nujno potrebnih novih rešitev.

Beblerjeva je, kot je povedala, pri pripravi novele zasledovala predvsem tri cilje - da bi novela na novo uredila tiste določbe zdajšnjega zakona o odvetništvu, ki so se v dosedanji praksi pokazale kot slabe ali nenatančne, da bi odgovorila na potrebe čase oziroma dejstvo, da je Slovenija postala članica EU, ter da bi upoštevala dejstvo, da odvetniki drugih držav že nastopajo v našem prostoru.

Dejala je, da se je pri pripravi zakona izognila določbam, ki so se do zdaj v javni razpravi izkazale kot sporne. To so po njenih besedah spremembe načina določanja odvetniških tarif ter določbe, ki bi zahtevale drugačno ureditev disciplinskih postopkov in oblikovanja disciplinskih komisij.

Med rešitvami, ki se jih ji je zdelo nujno vnesti v zakon, so po njenih besedah bolj jasno zapisana možnost, da se odvetnik lahko zaposli pri drugem odvetniku ali odvetniški družbi; določitev možnosti, da lahko odvetnik prosto odloča, ali bo prevzel zastopanje konkretne stranke in ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki zastopajo stranke po uradni dolžnosti; individualizacija zavarovanja odvetnikov za poklicno odgovornost; natančneje opredeljena možnost pridobivanja osebnih podatkov, ki jih posedujejo državni organi; možnost, da se odvetniška družba lahko ustanovi tudi kot družba z omejeno odgovornostjo.