Sprejeli zakon: dodatni nadzori, sankcije za zlorabe bolniške in dodatki

Zakon med drugim prinaša mentorski dodatek in dodatek za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Prinaša tudi spremembe pogojev za vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Kot je danes v DZ poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar, zakon omogoča tudi daljše prehodno obdobje za pridobitev menedžerskih kompetenc ter priznava tudi znanja, pridobljena v tujini. 

Drugi ključni poudarek zakona je odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi, je dodala. Zakon prinaša dodatne nadzore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad pravilnim poslovanjem zavodov in dodatne nadzore nad koriščenjem pravice do bolniškega nadomestila. "Zakon bo pomembno prispeval k stabilnosti sistema," je dejala Humarjeva.

Z interventnim zakonom na področju zdravstva bodo sankcije za kršitve strožje, delavec bo lahko tudi ob dvomesečno nadomestilo plače, smo že pisali. 

Delavce, ki so na bolniški več kot en mesec, bodo tako kot doslej obiskali laični kontrolorji ZZZS - teh bo v kratkem šest. "Preverijo, ali so doma, naredijo o tem kratko zabeležko in informacija gre imenovanemu zdravniku ZZZS. Ne poznajo zdravstvenega stanja pacienta," pojasnjuje Ana Vodičar iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Če jih v času obiska ni doma, to sicer še ni avtomatska kršitev - pacient se lahko naknadno opraviči, če je bil recimo na pregledu, fizioterapiji ali sprehodu, ki mu ga je priporočil zdravnik.

Se pa z interventnim zakonom precej spreminjajo posledice kršitev. Če kontrolorji zdaj zalotijo bolnika pri opravljanju pridobitnega dela med bolniško, je ob nadomestilo plače za tisti dan. Po novem "bo ostal brez nadomestila plače tekoči mesec, plus še dodatni mesec. Po novem pa se sankcija v obliki odvzema nadomestila predvideva tudi, če bo posameznik kršil režim gibanja," še pojasnjuje Vodičarjeva.

Kar je po delovnopravni zakonodaji lahko tudi razlog za izredno odpoved. Strožja pravila se obetajo tudi pri odhodih v tujino med bolniško. Dovoljenje bo lahko po novem dal le zdravnik ZZZS in ne osebni zdravnik, pa še to izjemoma

Jelka Godec (SDS) je v predstavitvi poslanskih skupin koaliciji očitala, da z zakonom dokončno ruši pravni red v Sloveniji. "Po vaši slavni, opevani reformi ste povzročili odhod zdravnikov, zaradi česar bolniki ostajajo brez zdravstvene obravnave. Danes ponovno sprejemate šesti interventni zakon za stabilizacijo zdravstvenega sistema, ki ste ga po mnenju predsednika vlade že stabilizirali," jim je očitala. Napovedala je, da v SDS zakona ne bodo podprli.

Interventnemu zakonu so nasprotovali tudi v poslanski skupini NSi. Prepričani so, da bolniške staleže daljša slaba dostopnost do zdravnika. Iva Dimic je prepričana, da so v koaliciji bolniško odsotnost naslovili na napačen način. Meni, da je treba za vse bolnike, ki čakajo nad dopustno dobo, uporabiti vse proste kapacitete, ne glede na izvajalca.

Interventni zakon rešuje posledice, ne pa vzrokov sistemskih težav, je dejal Tine Novak iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Dodal je, da hkrati posega v strokovno avtonomijo, pravno državo in krha zaupanje med bolniki z zdravstvenimi delavci in državo. "Slovenija ne potrebuje več interventnih zakonov, ampak resno reformo in urejeno ter predvidljivo in pravično zdravstvo," je dejal.

Bojana Muršič (SD) je poudarila, da se v poslanski skupini SD pridružujejo mnenju, da bi bilo treba k reševanju razmer v zdravstvu pristopiti bolj celovito in sistemsko, a hkrati prepoznavajo nujnost trenutne situacije. Zakon so zato podprli v interesu bolnikov, zaposlenih v zdravstvu in stabilnosti javnega zdravstvenega sistema.

V poslanski skupini Levica se z večino ukrepov, ki jih prinaša interventni zakon, strinjajo in jih ocenjujejo kot pozitivne, je dejala Nataša Sukič. Hkrati pa nasprotujejo zategovanju pasu pri bolniških odsotnostih. Ker DZ ni sprejel dopolnil, ki so jih predlagali in s katerimi bi črtali spremembe nadzora nad bolniškimi odsotnostmi, na koncu poslanci Levice zakona niso podprli.

"V Levici imamo velike pomisleke do sprememb, ki jih novi interventni zakon za zdravstvo uveljavlja na področju nadzora nad bolniškimi odsotnostmi. Po našem mnenju gre za pretirano reakcijo na nekatere medijsko izpostavljene primere izrabe bolniške odsotnosti, pri katerih pozabljamo, da so ti primeri vedno ustrezno sankcionirani in predstavljajo zanemarljiv delež vseh bolniških," so sporočili z Levice. 

Pravica do bolniške odsotnosti je ena od osnovnih pridobitev razrednega boja. Omejevanje izplačevanja bolniške odsotnosti v primeru kršitev je pretirano kaznovalen ukrep, ki ne upošteva ne teže kršitve, ne dejanskega vpliva kršitve na okrevanje po bolezni ali poškodbi. Situacija delavca na minimalni plači brez prihrankov, ki bi ob neki tehnični kršitvi vseeno ostal brez nadomestila, je v tem primeru brezizhodna, menijo. 

Prav tako je avtomatska seznanitev delodajalca z navodili velik korak nazaj za našo koalicijo, ki je uzakonila pravico do odklopa: "Edini razlog, da bi delodajalec lahko imel dostop do teh navodil, je ta, da bi nad njihovim upoštevanjem izvajal nadzor. Kakšne posledice bo to imelo za delavke in delavce, ki z delodajalci niso v dobrih odnosih, si lahko vsak pogleda na primeru Asmirja Bećarevića."

Zaradi spremembe pri laičnih nadzorih, ki bi jih zavod lahko izvajal na predlog delodajalca, pa se tudi spreminja vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Po novem bo ta izpostava delodajalcev, ki imajo pri nadzoru delavcev na bolniških svoje lastne interese, ki nimajo nobene povezave z varovanjem zdravja ali koristi delavca, opozarjajo. 

Tudi poslanka Svobode Tamara Kozlovič je priznala, da interventni zakon ni idealna pot za ureditev področij, ki jih z njim urejajo. "Določene rešitve zagotovo sodijo v sistemske zakone in jih bomo tam tudi uredili. Takoj, ko bo to politično in postopkovno mogoče," je napovedala. Izpostavila je, da zakon med drugim uvaja boljši nadzor nad izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delajo v javni zdravstveni mreži, celostno zagotavlja sredstva za plačilo stroškov mentorstva v okviru izvajanja praktičnega pouka učencev in študentov in postavlja temelje za boljši nadzor tudi nad tistimi, ki neupravičeno zlorabljajo bolniški stalež.

V Svobodi so v razpravi poudarili, da je namen interventnega zakona zagotavljanje primerne obravnave bolnikom in sankcioniranje tistih, ki sistem izkoriščajo. Zavrnili so očitke iz vrst NSi, da bijejo vojno z zdravniki. Pri tem so izpostavili, da so v tem mandatu zvišali plače zdravnikom in zdravstvenim delavcem, odpravili številne administrativne ovire in investirali v infrastrukturo ter v drago medicinsko opremo.

V NSi so poudarili, da zakon prinaša povračilo izgub javnih zdravstvenih zavodov brez spremembe poslovnega načrta in brez odgovornosti. Kritični so bili do načina, ki so ga v koaliciji ubrali za reševanje zdravstva.

Poslanci so na koncu podprli koalicijska dopolnila, s katerimi so med drugimi sprejeli nomotehnične popravke in upoštevali pripombe zakonodajno-pravne službe. 

Prav tako so z dopolnilom omogočili nemoten potek fakultetnega dela v javnih zdravstvenih zavodih. Javni zavod lahko sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, tudi z zdravnikom ali zobozdravnikom, ki na medicinski fakulteti pridobi naziv visokošolskega učitelja ter na tej fakulteti izvaja pedagoško obveznost in ni zaposlen v okviru mreže javne zdravstvene službe. Pri tem nabor zdravstvenih storitev, ki jih, upoštevajoč njihovo naravo, zahtevnost in kompleksnost, lahko opravlja tak zdravnik oziroma zobozdravnik, določi ministrica za zdravje. Ukrep velja do 31. decembra 2026.

Z dopolnili so prav tako konkretizirali katero merilo za izplačilo enkratnega ukrepa za finančno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov izbere posamezni javni zdravstveni zavod. Ta lahko izbere merilo, ki je zanj ugodnejše oziroma predstavlja višji znesek.

Podprli so tudi dopolnila, ki so jih vložili v Svobodi in SD. Med drugim so z njimi določili, da osebni zdravnik zavarovanca seznani navodili o ravnanju zavarovanca med trajanjem začasne zadržanosti od dela in jih vnese v portal za paciente v upravljanju nacionalnega inštituta ali javnega podjetja, kot ga določa zakon, ki ureja digitalizacijo v zdravstvu.

Zavarovancem se ob vpisu navodil posreduje tudi elektronsko sporočilo z navodili na elektronski naslov pacienta, vpisan v centralni zbirki podatkov o pacientih, kot jo določa zakon, ki ureja digitalizacijo v zdravstvu. Zavarovanec, ki v centralni zbirki o pacientih ne zagotovi veljavnega elektronskega naslova, je dolžan navodila od izbranega osebnega zdravnika pridobiti sam.