'Sprejem beguncev iz BiH je bil v Sloveniji zelo grd'

V okviru projekta Zgodilo se je čisto blizu nas, ki so ga pripravili ob 30. obletnici začetka vojne v BiH in prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo, so pripravili tudi razstavo Ta vojna ni naša!  Skozi objektiv nekdanjih fotografov Mladine so predstavljane zgodbe beguncev, ki so pred 30 leti prispeli v Slovenijo. Na okrogli mizi pa so osvetlili, kako je takrat komaj novonastala slovenska država skrbela zanje.

Barbara Čeferin je med drugim opozorila, da so bili prebežniki iz BiH deležni degradacije zgolj na status begunca brez identitete in oropani dostojanstva. V slovenski politiki se je takrat po njenih besedah tehtalo med človekoljubnostjo in slovensko suverenostjo. To je ponazorila tudi z besedami enega od politikov tistega časa, ki ga ni poimensko navedla, ki se je vprašal, ali bo Slovenija smetišče etničnega čiščenja v BiH.

Po besedah Marjete Doupona, ki je pred 30 leti kot novinarka spremljala begunske zgodbe v Sloveniji, je bil sam sprejem beguncev iz BiH v Sloveniji zelo grd. Ocenila je, da je bil pred tremi desetletji nenaklonjen do beguncev narativ tako v slovenskih medijih kot politiki. Zanje je veljajo, da so nebodigatreba, ki ogrožajo takrat komaj nastalo slovensko samostojnost in so jih tudi označili kot breme slovenske države, ki naj ga ne bi sprejeli, je povedala.

Borut Kranjc je menil, da je takratno begunsko dogajanje sovpadlo z ozračjem osamosvojitve in je bila takratna družba premalo senzibilna do beguncev. Vladala je kolektivna psihoza, da imajo Slovenci državo, vse je mogoče, ostalo so bile motnje, in krivice, ki so se dogajale, tudi z izbrisanimi, so prišle na dan šele čez leta, je dejal. Begunci so ves čas, so povsod in iz različnih razlogov, in vprašanje je, kako se soočamo z bolečino drugega, je opozoril. Dodal je, da so vsi, ki imajo možnost sprejeti begunce, privilegirani.

Kot so še opisali na današnji okrogli mizi, so za pribežnike iz BiH zbirne centre uredili v nekdanjih vojašnicah, ki so bila v resnici taborišča. V njih so pribežniki iz BiH več let živeli stran od slovenske družbe, brez možnosti dela in z omejitvami gibanja. Prav tako ni bilo takrat ustreznega šolanja otrok, saj je bil pouk zanje posebej organiziran v begunskih centrih. Slovenščine so se učili zgolj kot drugega tujega jezika, zaradi česar so potem naleteli na ovire pri nadaljnjem izobraževanju.

Doupona je na okrogli mizi izpostavila tudi zgodbe o mladoletnih beguncih iz BiH v Postojni, ki so se nje osebno še posebej dotaknile. Kot je povedala, jih je veliko bilo iz Srebrenice in vsa kopja in bremena so se lomila na plečih teh mladoletnih beguncev. Ob spregi lokalne politike, policije in Rdečega križa so se takrat tudi dogajale zlorabe s humanitarno pomočjo, begunci iz BiH pa so tudi brez plačila opravljali različna dela. Enega od teh fantov so, ker je o tem govoril z novinarji, kasneje premestili na Bloke, kjer je bil neke vrste kazenski oddelek, se je še spominjala.

Jože Suhadolnik je med drugim izpostavil zgodbo mladoletnega dečka na eni od fotografij, ki je v Slovenijo sam pripeljal tudi mamo in sestre. Zdaj živi v Kanadi in je postal gozdni inženir, s čimer je opozoril tudi na potencial takratnih beguncev iz BiH, ki ga slovenska država pred tremi desetletji ni prepoznala.

Vojna v BiH je trajala med letoma 1992 in 1995. Zahtevala je več kot 100.000 smrtnih žrtev. Iz države ali po državi se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica takratnega prebivalstva BiH.