Premier Drnovšek je na razpravi izrazil upanje, da proces institucionalnih reform unije ne bo šel na račun širitve. Drnovšek je tudi opozoril, da integracija, oziroma federalizacija Evrope, ne sme biti prehitra, ker bi to prineslo določene težave in bi lahko bila kontraproduktivna. Po Drnovškovih besedah o konkretnih težavah v procesu širitve EU, kot so ovire članic glede prostega pretoka delovne sile, niso govorili. Razprave sta se udeležila tudi avstrijski predsednik Thomas Klestil, poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, generalni direktor sveta EU Klaus Gretschman ter drugi politiki in poslovneži.
Po posvetu pa je Drnovšek novinarjem zaupal svoje vtise s konference:
"Ena izmed tem, ki sem jih izpostavil je ta, da se odnos med Evropo in ZDA po 11. septembru spreminja. Do 11. septembra je obstajal vtis, da se lahko evropski obrambni in varnostni sistem razvija celo nekoliko konkurenčno ameriškemu. Tudi na ameriški strani je veljal tak vtis, toda po 11. septembru tega ni več. Vzpostavila se je nova koalicija, in Evropa v njej sodeluje, čeprav ne vedno brez razlik. Pokazalo se je, da kohezivnost Evrope na varnostnem, vojaškem in zunanjepolitičnem področju še ni tako daleč, kot si to marsikdo v Evropi želi," je dejal premier Drnovšek.
Evropa naj bi tudi v prihodnje v teh okvirih iskala svojo identiteto v svetu, ki ne bi bila samo konkurenčna ZDA, ampak v določeni meri vzpodbuda Američanom, da ji sledijo. Po Drnovškovih besedah prihaja do novega sodelovanja med ZDA, Evropo in Rusijo, čemur se prilagaja tudi zveza NATO.
"Slovenija je po eni strani advokat takšnega zbliževanja, ki je k njemu prispevala in si to želi početi še naprej," je dejal Drnovšek. Pri tem je spomnil na svoje petkovo srečanje s predsednikom Inštituta vzhod-zahod Johnom Edwinom Mrozom, s katerim se je pogovarjal o pripravi konference v Sloveniji, ki bi pomenila nadaljevanje srečanja Bush-Putin, in v katero bi se vključila tudi Evropa. Na tem delamo in Slovenija se je morda malce nepričakovano znašla poleg in ima svojo vlogo ter zelo dobre odnose z ZDA in Rusijo, kot Evropejci. Sprejemljivi smo za vse," je dejal predsednik slovenske vlade.
Glede demonstracij, ki zadnje čase spremljajo srečanja državnih in drugih voditeljev po svetu, je Drnovšek dejal, da sama srečanja ne ustvarjajo slabih strani globalizacije, ampak na njih skušajo najti odgovore na vprašanja, kako se soočiti s temi izzivi. Po mnenju slovenskega premiera pa je protiglobalistično gibanje doseglo rezultate, saj se na tovrstnih srečanjih govori o temah, ki so bile prej zanemarjene.
"Že samo v primerjavi z lanskoletnim srečanjem WEF v Davosu opažam razliko. Vse bolj se govori o tem, kako odgovoriti na izzive globalizacije. Udeleženci srečanj so na nek način pod vtisom teh demonstracij in to zavestno ali podzavestno vpliva na iskanje rešitev," je dejal premier Drnovšek in dodal, da so bili problemi revnih držav na podobnih srečanjih pred leti postranska tema, zdaj pa prihajajo v ospredje.
