Vlada je po zagotovilu ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega spoštovala dogovor socialnih partnerjev in sprejela predlog zakona v besedilu, kakor so ga uskladili vlada, delodajalci in sindikati. Poleg tega pa je ministrski zbor sprejel tudi 134. člen, pri katerem se omenjeni trije socialni partnerji niso uspeli uskladiti. Minister je izrazil pričakovanje, da bo parlament sprejel zakon v tretjem branju marca prihodnje leto, in ker naj bi slednji začel veljati s 1. januarjem 2003, bi bilo na voljo predvidoma še devet mesecev za priprave na njegovo izvajanje.
Predlog zakona o delovnih razmerjih je po pojasnilu Dimovskega iz tako imenovanega paketa evropskih zakonov. V njem je kar 15 direktiv Evropske unije ter vrsta konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela (ILO). Pri pripravi in usklajevanju zakona je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izhajalo iz treh predpostavk: zagotavljanje pravic delavcev, ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in razvojne usmeritve.
V nadaljevanju seje je vlada sprejela splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske in ga v okviru dokumentov za odločanje o proračunih za leto 2002 in 2003 poslala v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Na seji so sprejeli tudi nekatere ukrepe in sklepe v zvezi s plačami v državnih organih v letih 2002 in 2003. Ti naj bi po besedah notranjega ministra Rada Bohinca prinesli več reda na področju plač in napredovanja, pomenijo pa predvsem omejevanje dodatnega nagrajevanja. Vlada se je seznanila z vsebino parafiranega aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za leti 2002 in 2003 ter ministra Bohinca in ministra za finance Antona Ropa pooblastila, da v imenu vlade podpišeta že parafirani aneks. Na seji so sprejeli tudi predlog amandmajev k predlogu nacionalnega programa visokega šolstva, katerega poglavitni cilji v naslednjih letih so povečati delež zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oziroma podiplomsko izobrazbo na 25 odstotkov do leta 2005, povečati delež prebivalstva, zlasti mladih generacij, v terciarnem izobraževanju, tako da bi imeli v tem desetletju okrog 35 študentov na 1000 prebivalcev, vsaj podvojiti število študentov in diplomantov podiplomskega študija, izboljšati štipendiranje in povečati študentski standard še zlasti z zmogljivostmi v študentskih domovih ter izboljšati uspešnost in učinkovitost študija z vlaganjem v različne oblike univerzitetnega športa.
