Slovenija

Sprejet proračun za prihodnji dve leti

Ljubljana, 20. 12. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
D.O./D.L./STA
Komentarji
0

DZ je sprejel spremenjeni proračun za leto 2003 ter proračun za leto 2004. Poslanci opozicije so, tako kot pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto, dvomili v smiselnost sprejemanje dveletnega proračuna, ki mu nato sledi vsaj en ali celo dva rebalansa.

Zmago Jelinčič podpira prenos denarja na konto izgradnje spomenika Tigr
Zmago Jelinčič podpira prenos denarja na konto izgradnje spomenika Tigr FOTO: POP TV

V DZ je proračun za 2004, namesto novega finančnega ministra Dušana Mramorja, zagovarjala državna sekretarka Helena Kamnar.

Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 1394,8 milijarde tolarjev, odhodki pa so določeni v višini 1449,6 milijarde tolarjev, leto pozneje pa je ob 1500,5 milijarde tolarjev prihodkov predvidenih 1558,8 milijarde tolarjev odhodkov. Da se bo lahko omogočilo tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetih proračunov, je DZ sprejel še zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v letih 2003 in 2004, poleg tega pa tudi program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja v obeh letih.

Janez Podobnik
Janez Podobnik FOTO: POP TV

V četrtek in danes so poslanci znotraj proračunske porabe za prihodnje leto opravili za 5,3 milijarde tolarjev prerazporeditev. Med 14 sprejetimi dopolnili je najobsežnejše tisto, po katerem bodo za izvrševanje novembra sprejetega zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb zagotovili 3,25 milijarde tolarjev. Dve milijardi tolarjev bodo vzeli s proračunske postavke ministrstva za okolje, prostor in energijo, preostalih 1,25 milijarde tolarjev pa iz kupnine od predvidene prodaje Taluma.

Vlada poudarja, da je proračun 2004 le okvir znotraj katerega bo morala krmariti. Številke niso nespremenljive, zgolj postavljajo meje in s tem ustvarjajo stabilnost gospodarstva. Pričakujemo lahko, da bodo poslanci proračun za leto 2004 v DZ spreminjali še vsaj enkrat, to je konec prihodnjega leta, ko bodo znani resnični gospodarski kazalci in ne le vladne ocene. Popravek je sicer napovedal tudi novi finančni minister. Zakon o izvrševanju proračuna tokrat prvič vsebuje le tista določila, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna za ti dve leti. Tako kot za letos ostaja tudi v novem zakonu o izvrševanju proračuna možnost povečanega obsega zadolževanja v primerih, da bi gospodarska gibanja onemogočila izvršitev proračunskih odhodkov, ki so bila potrjena v parlamentu. Znesek ostaja nespremenjen pri 15 milijardah tolarjev. Skupen obseg zadolžitve v letu 2003 je predviden v višini 214,5 milijarde tolarjev, od tega 38 milijard tolarjev za pokrivanje proračunskega primanjkljaja, ostalo pa za odplačevanje glavnic. V letu 2004 pa je od skupne zadolžitve v višini 270,6 milijarde tolarjev za pokrivanje proračunskega primanjkljaja predvidenih 57 milijard tolarjev.

Pomemben prispevek k izboljšanju plačilne discipline v državi pomeni sprejeto dopolnilo odbora za finance, s katerim se bodo skrajšali plačilni roki, v katerih se iz državnega in občinskih proračunov plačuje blago in storitve. Medtem ko je vlada predlagala, da se računov ne sme plačevati prej kot v 30 dneh (oz. 60 dneh pri plačilu investicij), vendar ne pozneje kot v 90 dneh, pa je po novem uzakonjen 30-dnevni plačilni rok (oz. 60-dnevni v primeru investicij). Daljši plačilni rok naj bi bil možen le v dogovorjenih primerih.

Zanimivo pa je, da so poslanci sprejeli tudi dopolnilo opozicije, ki invalidskim podjetjem daje dodatnih 300 milijonov tolarjev.

Poleg tega je DZ v spremenjenem proračunu za leto 2003 prerazporedil skoraj 576 milijonov tolarjev s proračunske postavke DZ na generalni sekretariat vlade. Poslanci so se strinjali, da bo sredstva, namenjena za financiranje političnih strank, po novem namesto DZ prerazporejal generalni sekretariat vlade. Kljub nasprotovanju Janeza Podobnika (SLS), češ da gre za škandalozno odločitev DZ, pa je skupina poslancev s prvopodpisanim Dorijanom Maršičem (LDS) uspela prepričati poslance, da državnemu svetu vzamejo 130 milijonov tolarjev in jih namenijo za postavitev spomenika braniteljem zahodne meje na Cerju. Znesek predstavlja polovico denarja za plače državnega sveta, zato je Podobnik zahteval, da se najde način, kako bi to odločitev popravili.

Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago jeliničič pa je popolnoma nasprotnega mnenja. Meni, da je prenos denarja na konto izgradnje spomenika Tigr najboljši amandma, kar ga je državni zbor sprejel v zadnjih desetih letih.

Po ostalih amandmajih bodo 280 milijonov tolarjev namenili za popravilo brniškega radarja, dodatnih 50 milijonov tolarjev pa za vzdrževanje državnih cest. 275 milijonov bo dobilo Ministrstvo za šolstvo - od tega bo šlo kar 200 milijonov za nakup računalnikov v šolah.

Sprejet program prodaje državnega premoženja

Poslanci DZ so z odlokom sprejeli program prodaje državnega premoženja v prihodnjih dveh letih. Tako so predvidene prodaje hčerinskih družb koncerna Slovenskih železarn, Peka, Planike, Nafte Lendava, Taluma, IUV, pa tudi deležev v Novi Kreditni banki Maribor, Luki Koper, Aerodromu Ljubljana, Telekomu, Družbi za državne ceste, Slovenski izvozni družbi ter v elektrodistribucijskih podjetjih.

DZ je na predlog odbora za finance iz programa črtal Vilo Bled, ki jo je vlada nameravala prodati v letu 2003 in zanjo iztržiti 1,45 milijarde tolarjev. Na predlog štirih poslanskih skupin (LDS, ZLSD, SLS in DeSUS) so poslanci podprli tudi dopolnilo, da se glede Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Poštne banke Slovenije poleg privatizacije vnese tudi druge možnosti razpolaganja s kapitalskim deležem države, vključno z možnostmi združitev gospodarskih družb v večinski lasti države. Pri tem je NKBM možno tudi dokapitalizirati.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10