Zakon je bil sprejet v časovni stiski, saj bi s prvim majem potekel rok do katerega je moral biti sprejet, sicer bi vlada šolnikom morala izplačati dogovorjene dodatke. Zakon pa je določil najnižje in najvišje plačilne razrede v posameznih skupinah.
Zakon plače deli v 65 plačilnih razredov, najvišji pa je približno 12 krat višji od najnižjega. Z zakonom se je vlada zavezala, da bo do leta 2008 to razmerje znižala na 1 proti 10.
Zakonski predlog je vlada s predstavniki sindikatov negospodarstva bolj ali manj uspešno usklajevala vse od začetka leta, tako da je po zagotovilih notranjega ministra Rada Bohinca večina zakona usklajena z veliko večino sindikatov sindikati (čeprav izjave o usklajenosti niso podpisali šolniki, zdravniki in policisti). Usklajevanje med socialnimi partnerji je potekalo praktično do tik pred zdajci, ravno tako se je v zadnjem trenutku - namreč v četrtek zvečer - do zakonskega predloga opredelil oz. ga za današnje tretje branje pripravil parlamentarni odbor za notranjo politiko.
Kot je povedal poslanec SDS, Andrej Vizjak, vlada vztraja, da parlament sprejme zakonske rešitve, ki so neusklajene med socialnimi partnerji. "Iz včerajšnje izjave o usklajenosti je jasno razvidno, da je niso podpisali sindikati, ki predstavljajo polovico zaposlenih v javnem sektorju," dodaja Vizjak.
Vladne stranke so zakon kljub pomanjkljivostim podprle. Po besedah poslanca LDS, Maksimiljana Lavrinca, je zakon dober, saj vsebuje, kaj bo sestavljalo plačo tako za funkcionarje kot tudi za javne uslužbence.
Sekretar republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Drago Ščernjavič je povedal, da pogajalski strani čaka še ogromno dela, saj omenjeni zakon predstavlja le tretjino urejenega plačnega sistema v javnem sektorju. "Sprejeli moramo še metodologijo uvrščanja v plačilne razrede ter posebno kolektivno pogodbo za javni sektor," je povedal Ščernjavič.
Sicer pa zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. Prav tako določa skupne temelje plačnega sistema v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti plačnega sistema ter stimulativnosti plač. Zakon naj bi se začel uporabljati s 1. januarjem 2004.
Odziv ministrice Čokove
Na sprejem zakona se je odzvala tudi ministrica za šolstvo Lucija Čok, ki meni, da so sindikati vzgoje in izobraževanja imeli dobro pogajalsko pozicijo, ki jim je omogočala vzpostavitev dobrih plačnih razmerij, vendar pa so "glede na to, da se je vlada odločila za pospešeno usklajevanje z vsemi sindikati, predolgo taktizirali". Vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov vzgoje in izobraževanja po njenem mnenju "ni uvidel, da mu vladni predlog vendarle ponuja več kot zakon", zaradi česar je zamujena priložnost, da bi ugotovljena nesorazmerja med plačami na področju vzgoje in izobraževanja ter drugimi dejavnostmi začeli odpravljati hitreje".
Šolnikom, ki so z zakonom najbolj nezadovoljni, so roko poskušali ponuditi nekateri poslanci LDS. Ti so vložili amandma, ki bi vlado zavezoval, da odpravi vrzel med plačami v šolstvu in drugih panogah, vendar so ga poslanci danes zavrnili.
Vsa dosedanja pogajanja šolnikov in vlade so bila neuspešna, vendar se bodo nadaljevala tudi po sprejetju zakona. Po besedah predstavnika SVIZ pa v primeru, da z vlado tudi v bodoče ne bodo našli skupnega jezike, ne izključujejo niti možnosti stavke.
Sprejemanje zakona ovirala nesklepčnost
Predsednik DZ Borut Pahor je že na včerajšnji seji poslance, zaradi pomanjkanja zbranosti, večkrat opomnil. Na neresnost poslancev so opozorili tudi na izredni seji pred tednom dni. Še najbolj se je takrat govorilo o tistih, ki v dvorano sploh niso prišli, saj so morali sejo zaradi nesklepčnosti večkrat prekiniti. Zato se je DZ odločil, da preverili, kdo je bil na seji neopravičeno odsoten.
Poslovnik namreč predvideva, da generalna sekretarka obvesti komisijo o odsotnostih, nato preveri ali so bili poslanci opravičeno odsotni, šele nato se lahko izreče sankcija. Na odločitev pa se lahko poslanci seveda pritožijo. Če bi kazen izrekli, bi poslancu odtegnili celo ali polovico dnevne plače, odvisno od tega ali je bilo ovirano delo zbora ali delovnega telesa. Poslanci pravijo, da je za manjšo udeležbo na sejah med drugim kriva preobremenjenost. Poleg rednih sej so še izredne, preveč naj bi bilo odborov, ti pa se včasih tudi prekrivajo. Poročilo za april komisija pričakuje po desetem maju. Šele takrat bodo lahko sprejeli odločitve o morebitnih sankcijah. V tem mandatu pa komisija ni izrekla še nobene kazni.
