Zakon je bil sprejet z 39 glasovi za in 17 proti. Opozicijski poslanci so bili kritični do sprejemanja takšnega zakona. Najbolj kritičen je bil Bogdan Barovič (SNS), ki je poudaril, da je zakon z nomotehničnega vidika povsem nesprejemljiv, na kar je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba. Ob tem je Barovič poudaril, da je zakonodajno-pravna služba menila, da je zakonsko besedilo v enajstih elementih v absolutnem in popolnem neskladju s slovenskim pravom. Sicer pa je tik pred začetkom glasovanja o predlaganem zakonu prišlo do okvare glasovalne naprave, zato je predsednik državnega zbora Borut Pahor odredil odmor za kosilo, tehnične službe pa so v tem času napako odpravile.
V razpravi je Barovič opozoril, da vsaka država uporablja svoj način pisanja zakona, zakon o finančnem zavarovanju pa je v neskladju s slovensko nomotehniko. Ob tem je pojasnil, da je zakonodajno-pravna služba ugotovila, da je predlog zakona dobesedni prevod direktiv in ne vsebuje določil o skladnosti ter v slovenski pravni sistem vnaša zmedo. Po njegovem zakonsko besedilo odstopa od veljavnih pravil pravnega reda, izraža nejasnosti in grobo posega v temeljne zakone.
Po drugi strani pa sta Andrej Bajuk (NSi) in Rudolf Petan (SDS) opozorila, da ni bilo jasno določeno, kateri odbor državnega zbora je pristojen za obravnavo predloga zakona. Kritična pa sta bila tudi do rokov, ki so jih imele poslanske skupine za proučitev zakonskih rešitev, saj so bili ti, glede na obsežnost materije, prekratki. Poslanke in poslanci pa prav tako niso dobili prevoda direktive, ki jo želi zakon implementirati v slovenski pravni red. Poleg tega pa sta omenjena opozicijska poslanca opozorila, da je del direktive opcijski, torej se lahko država članica sama odloči, ali bo te rešitve tudi povzela ali ne. Zato sta se zavzela za črtanje dela zakona, ki po njunem mnenju znižuje pravno varnost posojilojemalcev, vendar pa je parlamentarna večina dopolnilo zavrnila.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Marko Starman pa je na očitke odvrnil, da je obravnavana direktiva tako podrobna, da bo imela neposredni učinek, zato je bila stroka soglasna, da je materijo potrebno urediti s samostojnim predpisom. Zakon tako na enem mestu ureja vsa pravna razmerja, uvaja pa tudi splošne definicije, ki se nanašajo tudi na pravna razmerja in status pravnih oseb, ki jih slovensko pravo ne pozna in jih poznajo samo druge države članice Evropske unije. Pri tem je pojasnil, da gre za specifični predpis, ki je bil do sedaj naši zakonodajni tehniki in praksi tuj, vendar pa je ta nujen. Direktiva tudi določa, da sme država članica omejiti možnost sklepanja pogodb, tako je zakon to možnost deloma tudi izkoristil.
Poslanci bodo sicer odločali o kar desetih zakonskih predlogih. Ker matičnemu odboru za infrastrukturo in okolje še ni uspelo pripraviti dopolnjenega predloga novele energetskega zakona, bo državni zbor omenjeni zakon po nujnem zakonu obravnaval v petek. Državni zbor pa bo namesto omenjenega zakona odločal o treh zakonskih predlogih, ki so bili za obravnavo predvideni v petek. Tako bodo danes odločali tudi o novelah zakonov o blagovnih rezervah in o varstvu potrošnikov ter o predlogu zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti SRD ter prenehanju agencije za prestrukturiranje in privatizacijo.
Še pred tem pa bo državni zbor po nujnem postopku odločal o noveli zakona o brezplačni pravni pomoči, o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja in o uresničevanju načela enakega obravnavanja. Po skrajšanem postopku naj bi se poslanke in poslanci opredelili tudi do novele zakona o policiji ter v okviru prve obravnave opravili splošno razpravo o predlogu zakona o varstvu osebnih podatkov. Odločali pa naj bi tudi o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja.
Pod okriljem direktorata
Odlok o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah državnega zbora prinaša kar nekaj novosti v delovanju parlamentarnih služb, zlasti pa naj bi prispeval k preglednejši in učinkovitejši organizacijski strukturi. Na podlagi odloka, seveda če ga bo parlamentarna večina sprejela v predlagani obliki, naj bi poleg sekretariata DZ vpeljali novo notranjo organizacijsko enoto "direktorat". Tega bi vodil "direktor", ki bi bil po funkciji namestnik generalne sekretarke državnega zbora, pod okriljem "direktorata" DZ pa bi bile organizirane spremljajoče, strokovno tehnične in druge podobne naloge, med drugim parlamentarna restavracija, operaterski servis, tiskarna, ipd.