Ves čas sprejemanja so zakonu ostro nasprotovale tri opozicijske stranke SDS, NSi in SNS, ki so opozarjale zlasti na velike finančne posledice uveljavitve zakona zaradi zagroženih odškodninskih tožb. Glavni očitek predlagatelju se nanaša prav na to, da niso bile opredeljene finančne posledice.
Parlamentarna večina je zavrnila dopolnilo opozicijske SDS, ki je v izogib možnim potencialno zelo velikim materialnim posledicam predlagala, da bi pristojni organi za omenjene ljudi izvedli postopek ugotavljanja dejanskega prebivanja v Sloveniji, v katerem bi ugotovili, ali je tujec v obdobju od 26. februarja 1992 do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje zapustil ozemlje Slovenije in za koliko časa. Tako vlada kot tudi koalicijski LDS in ZLSD menijo, da omenjeno še dodatno preverjanje ni potrebno. Sicer pa je v zakonu tudi določilo, po katerem bo pristojni organ upravičence po uradni dolžnosti vpisal v register stalnega prebivalstva ali v evidenco o stalno prijavljenih tujcih, in sicer na naslovih, na katerih je v omenjenem obdobju že bilo ugotovljeno, da je na njih tudi dejansko prebival. Če s temi podatki ne razpolagajo oz. stalni naslov ni znan, bo upravna enota izpeljala postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča.
Odločbe bodo dobili ljudje, za katere bo nesporno ugotovljeno, da izpolnjujejo dva pogoja: da so imeli na dan 23. december 1990 in 25. februar 1992 prijavljeno stalno prebivališče po predpisih, ki so veljali pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, in jim je bilo od leta 1992 naprej do danes po tujski zakonodaji, ki se je sicer vmes precej spreminjala, izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji kot tujcem. Da so tako dovoljenje dobili, je ministrstvo za notranje zadeve kot pristojni organ v postopku moral nesporno ugotoviti, da so v Republiki Sloveniji neprekinjeno in dejansko bivali ves čas - od trenutka, ko je naša država postala samostojna. Postopek bo enostaven. Uvedlo ga bo ministrstvo za notranje zadeve po uradni dolžnosti in tudi samo ažuriralo evidence.
Kot je znano, se zakon nanaša zgolj na tisti del odločbe, s katero je ustavno sodišče ministrstvu za notranje zadeve naložilo izdajo dopolnilnih odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj po uradni dolžnosti, in sicer od izbrisa 26. februarja 1992 dalje. Z zakonom bodo tako popravili po ugotovitvi ustavnega sodišča nezakonito ravnanje upravnih organov, ko so kategorijo dotedanjih prebivalcev, pripadnikov drugih narodov jugoslovanskih republik, "premestili" iz registra stalnega prebivalstva.
Po torkovi odločitvi predsednika državnega zbora Boruta Pahorja, da zavrne pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s t.i. tehničnim zakonom o izbrisanih, ni bilo več ovir za dokončno odločanje o zakonskem predlogu. Sicer pa s tem ni odpravljena možnost referenduma, saj lahko kvalificirani pobudniki predlagajo tudi naknadni zakonodajni referendum. Državni zbor je v torek po polemični razpravi skozi prvo obravnavo pospremil tudi t.i. sistemski zakon o izbrisanih, s katerim naj bi v celoti izpolnili odločbo ustavnega sodišča in med drugim opredelili kriterije za priznanje stalnega prebivanja za nazaj za kategorijo izbrisanih prebivalcev Slovenije, ki niso zajeti v nocoj sprejetem zakonu.
