Janša: SDS za referendum o izbrisanih
"Potem kot je DZ sprejel t.i. tehnični zakon o izbrisanih, bo SDS ravnala, kot je napovedala," je na novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot je pojasnil, stranka še nima dovolj poslanskih podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma, vendar pa napoveduje, da bo v nekaj dneh vložena ali pobuda ali zahteva za referendum, za kar je na voljo en teden. Sicer bo verjetno po njegovih besedah o tem tako ali tako odločil državni svet, če pa bo stranka zbrala poslanske podpise ali ocenila, da je treba ukrepati prej, bo sama vložila ali zahtevo ali pobudo za referendum.
Za zakon 51 poslancev
80 prisotnih poslancev je z 51 glasovi za ter 27 proti sprejelo t. i. tehnični zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. S tem je DZ preglasoval odložilni veto državnega sveta, ki ga je ta sprejel 5. novembra zaradi nepredvidljivih finančnih posledic in zahteval, da poslanke in poslanci o njem še enkrat odločajo. Po zatrjevanju notranjega ministrstva z zakonom izvršujejo odločbo ustavnega sodišča in ponujajo zgolj pravno podlago za izdajo odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj, in sicer tistim izbrisanim, ki v Sloveniji že imajo urejen ta status. Zakon po zagotovilih ministrstva ne bo temelj za morebitne odškodninske zahtevke, kar sicer očitajo njegovi nasprotniki.
Ob vnovičnem odločanju je bil zakon sprejet z glasovi poslancev koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS ter opozicijske SMS. Zakon sta podprla tudi poslanca narodnosti in poslanca koalicijske SLS Andrej Fabjan in Vili Trofenik. Proti pa so glasovali poslanci opozicijskih SDS, NSi in SNS ter nekateri poslanci SLS.
Referendumska pobuda na ustavno sodišče
V nadaljnjem postopku pred razglasitvijo zakona in torej njegovo uradno objavo imajo kvalificirani predlagatelji možnost zahtevati razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, in sicer v sedmih dneh po sprejetju zakona. Nasprotniki zakona (tako državni svet kot tudi opozicijski SDS in NSi) so sicer napovedali, da bodo zahtevali referendumsko odločanje. Glede na "rožljanje" z referendumom pa nekateri koalicijski poslanci že napovedujejo, da bodo predlagali, da referendumsko zahtevo, če bo vložena, DZ pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Slednje namreč lahko preverja, ali bi bila vsebina takšnega referenduma v nasprotju z ustavo oz. bi z odložitvijo sprejetja, uveljavitve ali zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice.
Burna razprava v parlamentu
Janez Drobnič, NSi, je povedal, da imamo iz zgodovine veliko primerov resničnega izbrisa iz celotnega slovenskega občestva, ne samo iz registra. Na žalost so te osebe še vedno izbrisane, je povedal, Jožef Bernik, NSi, pa je šel še dlje:"Na svoji koži sem lahko občutil, kako je biti brez državljanstva, domovine, stran od družine cela desetletja, psovan od države kot zločinec, izdajalec in še v svobodni in neodvisni državi imenovan celo golazen…"
Miran Potrč, ZLSD, je povedal, da so bile po letu 1945 storjene največje krivice, hujše od teh danes, saj so ljudje umirali. "In to brez sodne odločbe. Kolikokrat je treba povedati, da to zločinsko dejanje, da nam je žal, da nas je sram," se je spraševal Potrč.
Nismo proti odločbi ustavnega sodišča, še poudarjajo v opoziciji, a tako slabo pripravljenega zakona, ki finančnih posledic ne predvideva, niti tokrat ne bomo podprli. Okoli 16 odločb ustavnega sodišča, pravijo slovenski demokrati, še čaka na ustrezne zakone, a se parlament zanje še ni zmenil.
Miha Brejc iz SDS se je znesel nad Borutom Pahorjem: "Zakaj vi, kot predsednik državnega zbora, kršite temeljno načelo enakosti pred zakonom? Zakaj so ene ustavne odločbe pomembnejše od drugih?!"
Zakon se nanaša na približno 4000 do 5000 ljudi
Po mnenju njegovih snovalcev zakon ne bo nikomur, za kogar ni bilo ugotovljeno, da od 25. februarja 1992 stalno biva v Republiki Sloveniji (z dopustno odsotnostjo enega leta), dal pravice za izdajo ugotovitvene odločbe za nazaj. Nasprotno. Tistim, ki so Slovenijo zapustili in niso sprejeli njenega državljanstva ali si uredili tujskega statusa, potem pa so se čez leta vrnili v Slovenijo, omenjeni zakon ne daje možnosti pridobitve odločbe o bivanju v Republiki Sloveniji od leta 1992. Zakon se tako nanaša na približno 4000 do 5000 ljudi, za katere je že bilo enkrat ugotovljeno, da izpolnjujejo v tej državi predpisane pogoje za status.