Slovenija

Sprejet zakon o vojnih grobiščih

Ljubljana, 19. 06. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državni zbor je s 44 glasovi za in 3 proti po več kot petih letih sprejel zakon o vojnih grobiščih. Gre za prvi zakon, ki bo podlaga za enotno urejanje in vzdrževanje vojaških grobišč žrtev vojn ter prikritih oz. zamolčanih grobišč po drugi svetovni vojni izvensodno usmrčenih oseb.

Zakon je v postopku sprejemanja izzval številne ideološke razprtije ter odprl nekatere očitno še nezaceljene rane iz (pol)pretekle zgodovine. Da slovenske politične stranke o teh vprašanjih še niso dosegle želenega političnega konsenza, je pokazalo tudi današnje parlamentarno dogajanje, ko so poslanci opozicijskih SDS in NSi glasovanje protestno obstruirali. Zakon, s katerim naj bi po prizadevanjih vlade "poplačali civilizacijski dolg do pokojnih in jih pokopali na pietetni način", je bil tako podprt le z glasovi koalicijskih poslancev iz vrst LDS, ZLSD, SLS ter opozicijske SMS.

Ob obstrukciji opozicijskih SDS in NSi so proti zakonu glasoval Bogdan Barovič in Sonja Areh Lavrič (oba SNS) ter poslanec LDS Ciril Pucko.

Temeljni namen zakona je urediti varstvo vseh vojnih grobišč v Sloveniji, pri čemer so ta grobišča opredeljena kot vojaška grobišča in grobišča žrtev vojne in povojnih dogodkov na ozemlju naše države. Zakon pa prinaša tudi podlago za urejanje in upravljanje vojnih grobišč ter njihovo označevanje. Finančne obveznosti za varstvo grobišč - torej skrb za ohranjanje, obnovo in gradnjo spominskih obeležij - se bo na podlagi zakona z lokalnih skupnosti prenesla na državo.

Kot določa zakon, označbe na vojnih grobiščih lahko vsebujejo poleg identifikacijskih podatkov, kraja in časa smrti pokopanih še besedilo posvetilne ali spominske narave. Besedilo posvetilne narave se bo na vojaških grobiščih oseb, padlih v vojni ali umrlih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Slovenije - z izjemo grobišč pripadnikov tujih armad - glasil: "Padel(li) v vojni, Republika Slovenija". Na grobiščih žrtev vojne - gre za civilne osebe, umrle ali usmrčene med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Slovenije - pa se bo napis glasil: "Umrl(i) kot žrtev (žrtve) vojne, Republika Slovenija". Na grobiščih po vojni usmrčenih oseb, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. maju 1945 v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po izvensodnem postopku usmrčene od organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Slovenije, pa bo stal napis: "Žrtev (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev, Republika Slovenija".

Na vojnih grobiščih, kot določa zakona, niso dovoljene označbe, besedila ali simboli, ki poveličujejo in slavijo pripadnost ali sodelovanje z okupatorji. Označbe na vojnih grobiščih, ki so bile v uporabi do uveljavitve tega zakona, se ne bodo spreminjale, razen, če bi bile na teh grobiščih, nedovoljene označbe ali če bo spremembo označb predlagal upravljavec ali lastnik.

  • Komplet za igrivo učenje
  • Šolski koledar
  • Šolski nahrbtnik
  • Beležka s puhastim videzom / Svinčnik s čopki
  • Šolska peresnica
  • Šolska torba
  • Namizna svetilka
  • Pisala z gelom
  • Vodene barvice
  • Zvezek A4
  • Otroška budilka
  • Izbor čopičev
  • Peresnica
  • Otroški nahrbtnik
  • Šestilo / komplet za geometrijo