Akontacije naj bi prednostno dodelili tistim, ki bodo prijavili škodo večjo od 50 odstotkov in ki jim kmetijstvo predstavlja edino ali glavno dejavnost. V skladu z zakonom bodo morale občinske komisije državni komisiji posredovati vloge za dodelitev sredstev državne pomoči, ki so jih zbrale od nosilcev kmetijskih gospodarstev, do 30. oktobra letos.
Zakon med drugim razlikuje med škodami, za katere se je moč zavarovati, in tistimi, za katere to ni mogoče. Pri prvih (gre za pozebo in točo) naj bi država oškodovancem poplačala 30 odstotkov potrjene škode, tistim, ki jih je prizadela suša, za katero se ni moč zavarovati, pa bi povrnili 40 oziroma 50 odstotkov potrjene škode. Prav tako predlagani zakon razlikuje med kmeti, ki jim je kmetovanje edina ali glavna dejavnost, in tistimi, ki jim kmetijstvo predstavlja postransko dejavnost. Prvim bi pripadlo povračilo v višini 50 odstotkov potrjene škode zaradi posledic suše, ostalim oškodovancem pa 40 odstotkov. Po novem naj bi bili sicer državne pomoči deležni le tisti, ki imajo v lasti več kot en hektar kmetijske površine, poleg tega pa zakon predvideva tudi razlikovanje med sušnimi območji. V primerih, ko je verificirana povprečna stopnja poškodovanosti za posamezno kmetijsko rastlino na geografsko zaokroženem območju manjša od 30 odstotkov, se višina potrjene škode ne bo določala, prav tako pa se nosilcem kmetijskih gospodarstev na takem območju za to kmetijsko rastlino sredstva državne pomoči ne dodelijo.
DZ je danes sprejel le amandma poslanskih skupin koalicijskih strank, ki predvideva, da se odpisani prispevki nosilcem kmetijskega gospodarstva, ki jim je bila potrjena škoda po tem zakonu, za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokrijejo iz sredstev državnega proračuna. Omenjenim kmetom se bodo odpisali tudi davki od dohodka od kmetijstva, skladno s področno zakonodajo.