Sindikati v zbiranje podpisov za referendum, oster odziv Cigler Kralja

Predstavniki sindikalnih central so zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. 

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril, da je bil zakon v ponedeljek v DZ sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu. Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga sindikati poimenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. "Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj," je prepričan.

"Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostalim rezom v proračunu in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep," je podčrtal.

Da zakon pomeni močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zdaj zagotavljali znosno in dostojno življenje, tako da je država po kakovosti življenja v samem vrhu, je nadaljeval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

"Trdno verjamemo, da je ključni razlog za to prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga," je povedal. Pri sprejemanju interventnega zakona pa torej socialnega dialoga ni bilo, kar kaže, da bodo sindikati kot zastopniki zaposlenih v prihodnje izločeni iz odločanja, se boji Štrukelj.

"Skratka, gre za korak nazaj," je ocenil. "Ta zakon nas obrača proti vzhodu, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, kjer so razlike velike in kjer socialnega dialoga ni. Zato je prav, da imajo ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o tem globokem obratu v naši državi," je dodal.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je ob napovedi sindikalnih ukrepov po ponedeljkovem sprejetju omnibus zakona, ki posega v več različnih zakonodajnih področij, kritično ovrednostil besede enega od poslancev, ki je po njegovih besedah dejal: "Zdaj imamo škarje in platno v rokah mi." "To so besede, ki izključujejo demokratičnost in participativno demokracijo. To je nekaj, kar v 21. stoletju nikakor ne smemo dopustiti," je jasen.

Damjan Volf iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije pa je dogajanje v parlamentu označil za "žalostno in nedopustno" ter da zagotovo zahteva njihovo širše ukrepanje. "Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, namesto da bi dali prednost kolektivizmu in ne individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci 'z buldožerjem' povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države," je dejal.

Prepričan je, da to ni zakon za razvoj Slovenije, kot ga opisujejo predlagatelji, temveč za njen razkroj. "Z njim se rušijo osnovni temelji solidarnosti v družbi, varnosti zaposlitve, predvsem pa vzdržnosti sistema," je dejal ter dodal: "Fleksibilni delavec danes pomeni reven in bolan upokojenec jutri. /.../ Smo na križišču, kjer izbiramo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva."

Počivavšek je komentiral tudi ponedeljkove besede prvega moža SDS Janeza Janše, ki je dejal, da sindikati v Sloveniji ne delajo v dobrobit ljudi. "Absolutno zavračamo te izjave. Prepričani smo, da bo ta zakon v veliki večini poslabšal položaj," je jasen.

Štrukelj je prepričan, da ljudje ne bodo nasedli na retoriko, da "zakon dela za ljudi, sindikati pa proti njim". "Mislim, da znajo ločiti seme od plev in da bodo morali biti ti poskusi bolj sofisticirani, če bi želeli imeti kakšno podlago," je dodal.

Z današnjim dnem je sicer začel teči rok za zbiranje podpisov, ki bo trajal sedem dni, nato pa bo DZ odločal o razpisu roka za zbiranje 40.000 podpisov. "Končna odločitev, ali bodo dovolili razpisati referendum, je v rokah poslancev in poslank," je dodal Zorko, ki je sicer prepričan, da je omnibus zakon, v katerem je združenih več različnih področij, tudi davki, nad katere zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati, nesprejemljiv.

Prepričan je, da gre za zlorabo določil. V primeru, da bi jim poslanci zavrnili referendum, je že napovedal, da se bodo obrnili na ustavno sodišče: "Prepričani smo, da ustavno sodišče, v kolikor do tega pride, ljudem ne bo onemogočilo izraziti volje. Gre za širše vprašanje in ljudem ne morejo odvzeti pravice do referenduma."

DZ je v ponedeljek s 47 glasovi za in 35 proti sprejel interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je predlagal trojček NSi, SLS, Fokus ter stranki Demokrati in Resnica. Gre za zakonski omnibus, ki posega v več zakonov. Med drugim prinaša uvedbo razvojne kapice pri 7500 evrih bruto plače ter nekatere sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, znižanje DDV za nekatera osnovna živila, ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, pa tudi odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki.

Stranke nastajajoče koalicije - SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati - trdijo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva po štirih letih, v katerih je levosredinska koalicija po njihovih navedbah zgolj povečevala obremenitve in s tem zmanjšala gospodarsko konkurenčnost Slovenije.

Stranke odhajajoče koalicije pa so opozorile, da bo zakon prinesel za milijardo evrov javnofinančnega izpada. Tudi sindikati svarijo, da prinaša velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.

Zato so predstavniki sindikalnih central že minuli teden napovedali, da bodo v primeru, da DZ sprejme zakon, začeli zbirati podpise, potrebne za razpis zakonodajnega referenduma. Tudi v Svobodi, SD in Levici ter Vesni so napovedali zakonodajni referendum. Odpira pa se vprašanje, ali je referendum o zakonu sploh dopusten. Ustava namreč med zakonske izjeme, na katere referendum ni mogoč, uvršča tudi zakone, ki posegajo na področje davkov.

Levica je sporočila, da se bodo pridružili sindikalnim centralam pri zbiranju podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, je povedal sokoordinator stranke Luka Mesec. Referendumsko odločanje o zakonu je "edini način, da vsi tisti, ki jih trenutna oblast ignorira, noče slišati ali pa naravnost derogira, končno pridejo do besede skozi javno razpravo", je dejal.

Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, je Mesec napovedal ustavno presojo zakona. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo ustavno sodišče referendum dovolilo. Ustava namreč določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Vendar pa je namen te varovalke omogočiti stabilizacijo javnih financ prek sprememb zakonodaje, je poudaril.

"Ta zakon pa ima ravno obratni namen. Javnih financ ne stabilizira, temveč z dodatno milijardo evrov minusa v proračunu in socialnih blagajnah prinaša demontažo javnih financ. Če bo ustavno sodišče bralo, kaj je namen te varovalke, na katero se sklicujejo, in kakšne so posledice tega zakona, bomo zelo hitro ugotovili, da sta to diametralno nasprotni zgodbi," je dejal.

Znova je poudaril, da ne gre za interventni zakon, saj v njem ni nobenega nujnega ukrepa za naslavljanje prihajajoče krize. "Še manj je razvojen, saj bo deloval ravno obratno. Gre za zakon, ob katerega se bo razvoj Slovenije spotaknil, ker vrta več kot milijardno luknjo v proračun, in to v času, ko se horizont pred nami oblači," je dejal.

Zakon po njegovih besedah srednjemu razredu ne bo prinesel nobene koristi. Tudi sicer bo pomagal le enemu odstotku najbolje plačanih, lastnikom nepremičnin in izvajalcem zasebnih zdravstvenih storitev. "To je zakon, ki bo koristil izključno najbogatejšim slojem prebivalstva, državo in njene blagajne pa bo opustošil. Opustošil bo proračun, opustošil bo zdravstveno blagajno in - kar je najbolj kritično - opustošil bo pokojninsko blagajno," je dejal.

Zakon je bil po njegovih besedah sprejet brez socialnega dialoga, brez upoštevanja stroke ter brez upoštevanja kakršne koli kritike s strani opozicije, civilne družbe ali javnosti. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije je DZ v ponedeljek zavrnil.

"To pomeni, da večina, ki nastaja v parlamentu, misli, da ima sama izključno pravico upravljati in voditi državo. Vendar je to, kako se je lotila voditi državo s tem zakonom, eklatanten primer, kako se države ne vodi," je dodal.

Sindikati so z zbiranjem podpisov pokazali, da so samo še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva, je v izjavi za novinarje dejal prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus).

Slovenski sindikati so očitno proti nižjim davkom, proti nižjim cenam osnovnih živil, proti nižjim najemninam za mlade družine in mlade na sploh, proti ureditvi zdravstva ter proti pokojninam ob izpolnitvi pogojev zanje, je v odzivu na sindikalno akcijo dejal Cigler Kralj.

Ob tem je zavrnil očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo in pokojninski sistem. "Ravno nasprotno. Več, kot je za privatizacijo in razbitje dostopnega javnega zdravstva naredila vlada Roberta Goloba z Levico, se pravzaprav ne da narediti. Proti zdravnikom so vodili ideološki boj, jih naganjali iz javnih zavodov v zasebne, na drugi strani pa omejevali delo koncesionarjev, da so ljudje dlje čakali ali pa niso prišli pravočasno do storitve. V ospredju Golobove vlade in prizadevanj Levice ni bil bolnik /.../, temveč ohranjanje privilegijev sistema preko monopola ZZZS," je bil oster.

V tej luči se je je vprašal, kakšen je v resnici interes sindikatov, ki imajo svoj vpliv znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Cigler Kralj verjame, da je denarja v zdravstvu dovolj, ter da je treba zgolj prilagoditi upravljanje javnih zavodov in vključiti vse razpoložljive sile v odpravljanje čakalnih vrst.

Sicer pa je vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus ocenil, da je naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu zaradi davčnih določb, ki jih vključuje, nedopusten. Kot je dejal, je tudi ustavno sodišče v preteklosti že ugotovilo, da je t. i. omnibus zakon sprejemljiv.

Delodajalske organizacije so znova podprle interventni zakon, saj menijo, da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Ob začetku zbiranja podpisov za referendum s strani sindikatov so izrazile upanje, da pri uveljavitvi zakona ne bo ovir in zavajanj. Po njihovem mnenju zakon prinaša pomembne razbremenitve za ljudi in podjetja ter bolj predvidljivo poslovno okolje.

V Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije ter delodajalskih združenjih so prepričani, da so predlagane rešitve ključne za razvoj države in ohranitev socialne države.

akon po njihovih navedbah vsebuje nekatere konkretne in potrebne rešitve za ljudi in podjetja, tudi za ustreznejšo obravnavo malega gospodarstva, od t. i. normirancev, davkov, socialnih prispevkov do zdravstva in pokojnin. Znižanje DDV za osnovna živila in del energentov bo pripomoglo k blažitvi draginje, v primeru nekaterih osnovnih živil pa tudi k zajezitvi odliva kupne moči v tujino, so napovedali.

Delodajalci so se odzvali tudi na kritike glede socialne kapice in ocenili, da se z njo v javnosti manipulira. Po njihovih besedah takšne rešitve pozna večina držav EU, saj omogočajo lažje privabljanje visoko usposobljenih kadrov. Ob tem poudarjajo, da je treba finančno vzdržnost zakona zagotoviti predvsem z učinkovitejšim delovanjem javnega sektorja, preprečevanjem dela na črno in zmanjšanjem korupcije.

Opozorili so še, da zakon sam po sebi ne bo dovolj za izboljšanje razmer v gospodarstvu, če mu ne bodo sledili dodatni ukrepi za zmanjšanje birokracije in stroškov dela. Glede usklajevanja zakona v socialnem dialogu pa so izpostavili, da se je predlagatelj aprila odzval vabilu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), pa je sindikalna stran predstavitvi zaradi omejenega obsega razprave, kot je predviden za poslanske zakone, nasprotovala.