V deklaraciji vlado med drugim poziva, da se pridruži ukrepom Evropske unije in zveze Nato v tem boju. Kot je v svojem nastopu pred poslanci poudaril minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, deklaracija definira sodelovanje Slovenije v protiteroristični koaliciji. "Ne gre za boj zoper islam oz. vero, temveč za spopad in kampanjo zoper terorizem," je dejal Rupel. Predsednik državnega zbora
Borut Pahor pa kot prvopodpisani pod deklaracijo meni, da se je državni s tem opredelil do enega najpomembnejših procesov v mednarodni skupnosti na začetku tega desetletja ter do vloge Slovenije v njem. "Državni zbor se zaveda, da 11. septembra v Združenih državah Amerike niso bile napadene le nedolžne žrtve, pač pa tudi vrednote in usmeritve tistega dela sveta, ki mu pripadamo. Deklaracija o skupnem boju proti terorizmu je dokument, s katerim državni zbor in Slovenija določata svojo identiteto v omenjenem procesu ukrepov mednarodne skupnosti in se aktivno pridružujeta skupini držav, ki so se odločile sodelovati v svetovnem boju zoper terorizem," je dejal Pahor.
Svojo podporo so deklaraciji sicer zagotovili v vseh poslanskih skupinah, pri čemer sta določene pomisleke izrazila zlasti Janez Janša (SDS) in Sašo Peče (SNS). Po besedah slednjega je prav, da se Slovenija opredeli do problema terorizma, vendar pa "ta dokument ne predstavlja rešitve". Peče je prepričan, da se slovenska vlada zaradi svoje dvoličnosti v primeru, če bi se teroristični napad zgodil na kakšnem drugem koncu sveta, sploh ne bi ozrla. Mednarodni terorizem je vreden obsojanja ne glede na to, kje se dogaja, je opozoril opozicijski poslanec.
Po mnenju Janše pa gre državnemu zboru očitati predvsem zamudo. Slovenski parlament je po njegovih besedah namreč zadnji v Evropi, ki se je opredelil do omenjenega problema, "prehitel ga je celo državni svet, kar se sicer le redko zgodi". Terorizem ne ogroža le človeških življenj v posamezni državi, pač pa tudi temeljne človekove pravice in demokracijo, je nadaljeval Janša, državni zbor pa je dolžan svoje stališče do takšne problematike - ki je pomembno predvsem zaradi mednarodne javnosti - podati že v skladu z ustavo. Janša je še izrazil pričakovanje, da bodo pristojne državne institucije ravnale v skladu s sprejeto deklaracijo.
V deklaraciji o skupnem boju proti terorizmu je med drugim zapisano, da DZ podpira stališče in ukrepe Evropske unije in zveze Nato ter poziva slovensko vlado k celovitemu izvajanju vseh relevantnih resolucij Generalne skupščine in Varnostnega sveta OZN. Državni zbor poziva vlado, naj pristopi k vsem konvencijam o boju proti terorizmu, ter se zavezuje, da jih bo tudi sam čim prej ratificiral.
DZ podpira resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope, da se razširijo pooblastila prihodnjega mednarodnega kazenskega sodišča, tako, da bi lahko to sodišče obravnavalo tudi teroristična dejanja, vlado pa poziva, da še v tem letu v parlamentarno proceduro vloži ratifikacijo rimskega statuta mednarodnega kazenskega sodišča. DZ v deklaraciji izraža pripravljenost države, da po svojih najboljših močeh aktivno sodeluje v protiteroristični koaliciji in zavezuje svoja pristojna delovna telesa, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov in se sprotno odzivajo na pobude vlade za skupni boj proti terorizmu. DZ pričakuje, da bodo ukrepi mednarodne skupnosti proti teroristom in njihovim podpornikom izvedeni tako, da ne bodo prizadeli nedolžnega prebivalstva in spodbudili novih zaostritev v mednarodni skupnosti, obenem pa poziva vlado, naj tudi Slovenija prispeva k reševanju humanitarnih problemov, ki nastajajo med bojem proti terorizmu. V deklaraciji DZ še poudarja, da boj proti terorizmu ni boj proti eni ali drugi verski, politični ali ideološki opredeljenosti, nikakor pa ne boj proti islamu ali arabskemu svetu. DZ poudarja strpnost do sleherne drugačnosti, ostro pa zavrača nasilje kot način uveljavljanja drugačnosti ter še dodaja, da bo aktivno sodeloval v prizadevanjih mednarodne skupnosti za dolgoročno spreminjanje socialnih, gospodarskih in političnih okoliščin, ki spodbujajo terorizem.
