Sprememb ustave ne bo

Državni zbor je s 50 glasovi za in 12 proti ustavil ustavnorevizijski postopek s področja poslanske imunitete. Čeprav se je večina poslank in poslancev strinja, da je sedanja ustavna ureditev imunitete neustrezna, pa se niso zedinili glede stališč, ki naj bi jih ustavna komisija upoštevala pri pripravi ustavnega zakona. Ker nobeden izmed predlogov ni bil potrjen z zahtevano večino, je postopek ustavnih sprememb ustavljen, enakega predloga pa v tem mandatu ne bo več mogoče obravnavati.

Že med razpravo je večina poslanski skupin opozarjala na sedanjo neustrezno ureditev poslanske imunitete, ni pa še jasno, ali bo kateri izmed predlaganih stališč deležen dvotretjinske podpore. Koalicijski poslanci denimo predlogu LDS očitajo, da ohranja odškodninsko odgovornost poslancev.

V SDS se denimo nagibajo k podpori sklepa, da se na osnovi že doseženega kompromisa vendarle ponovno preuči možnost za oblikovanje končnega besedila predloga, je pojasnil Branko Grims. V SLS menijo, da je besedilo predloga, ki so ga obravnavali na ustavni komisiji, predstavljalo ustrezen kompromis, zato so poslance pozvali, naj se poskušajo dogovoriti o kompromisnem predlogu, je dejal Josip Bajc. Tudi v SNS se po besedah Srečka Prijatelja zavzemajo, da se predlog ustavnega zakona pripravi na podlagi predloženega osnutka ustavnega zakona brez dodatnih sprememb, torej tudi brez omejitev za kršitve 63. člena ustave.

Poslanska skupina LDS pa je po napovedih Slavka Gabra podprla predlog, ki ga je sama vložila. Tudi poslanci SD menijo, da je predlog LDS v okviru usmeritve, ki so jo zagovarjali doslej, je povedal Miran Potrč in hkrati opozaril, da je takšno stališče smotrno sprejeti le, če ga bo mogoče s potrebno večino vgraditi v besedilo ustavnega zakona. Poslanci DeSUS pa si glede stališč do obeh predlogov niso bili enotni, zato so glasovali vsak po svoji vesti.

Predlagana sprememba 83. člena ustave predvideva, da se procesnopravna (nepoklicna) imuniteta poslanca v celoti odpravi, materialnopravna (poklicna) imuniteta pa se razširi. In sicer tako, da izključuje poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost poslanca in začetek postopka zoper njega za mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju poslanske funkcije. To pomeni za izrečeno mnenje ali glas ne samo na sejah DZ ali njegovih delovnih teles, temveč širše pri opravljanju poslanske funkcije.

Na seji ustavne komisije sta bila k delovnemu besedilu ustavnega zakona vloženi dve dopolnili. Koalicijski poslanci bi v ustavo zapisali izrecno izključitev imunitete za kršitve 63. člena ustave (ta določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nestrpnosti ter hujskanje k nasilju in vojni), v LDS pa bi poleg tega iz imunitete izvzeli tudi odškodninsko odgovornost razžalitve, obrekovanja in žaljive obdolžitve. V LDS so pri svojem predlogu vztrajali, čeprav bi se bili pripravljeni dogovoriti tudi za zoženje te izjeme, pri tem pa so jih podprli tudi poslanci SD. Zaradi nesoglasja o tem vprašanju predlog ustavnih sprememb ni dobil zadostne dvotretjinske podpore.

Vladni predlog ustavnih sprememb pa predvideva, da bi bili za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni tudi sodniki z začasnim mandatom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona predvideva nov 129.a člen ustave. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki za dobo petih let.

Poslanci ne podpirajo sprememb ustave na področju sodstva

Državni zbor je z 39 glasovi za in 28 proti zavrnil tudi predlog za začetek spremembe 129. člena ustave, ki govori o trajnosti sodniške funkcije. Namen predlaganih sprememb, ki bi uvedla sodnike za določen čas, naj bi bil zagotoviti ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, a vladni predlog potrebne dvotretjinske večine poslancev ni prepričal.

Sprememba sicer po zagotovilu ministra Lovra Šturma ne posega v neodvisnost sodstva, saj ohranja osnovno načelo trajnega sodniškega mandata. Spremembe podpirata le SDS in NSi.

Razlogi za pripravo osnutka ustavnega zakona so sodni zaostanki in z njimi povezana svarila s plačilom odškodnin zaradi teh zaostankov, je pojasnil Šturm. Predlagana sprememba 129. člena ustave bi tako omogočila imenovanje sodnikov za določen čas, vendar le z namenom zagotavljanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Sodniki, ki bi bili izvoljeni za dobo petih let, se bi dodelili sodiščem, ki imajo največ sodnih zaostankov. To so predvsem sodišča v največjih urbanih predelih v Sloveniji, kjer so se sodni zaostanki tudi skoncentrirali, je še povedal Šturm. Kot že omenjeno, ustavne spremembe podpirata le SDS in NSi. Največja koalicijska stranka SDS podpira spremembe, ker meni, da gre le za "nedolžen poseg" v ustavo. Država namreč že plačuje dodatne odškodnine za veliko število ljudi, ki so bili žrtve sodnih postopkov, je povedal poslanec SDS Branko Grims.