Vlada proti hrvaškemu prevzemu Ljubljanske borze

Po seji vlade je Matej Arčon povedal, da so razpravljali v duhu zaščite nacionalnih interesov in delničarjev.  "FINA, kot bodoči kvalificiran imetnik deležev Ljubljanske borze, po oceni Vlade Republike ne uživa ugleda v smislu 73. člena zakona o bančništvu," je dejal podpredsednik vlade Arčon.

Vlada je ob tem sprejela sklep, da Ljubljansko borzo uvrsti med kritično infrastrukturo Republike Slovenije. Kot je izpostavil, je za tuji prevzem subjekta, ki je del kritičen infrastrukture, potrebno soglasje vlade. Sklepe so posredovali Svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev. 

Pred odločitvijo vlade so svojo zaskrbljenost zaradi potencialne prodaje izrazili mali delničarji. "Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga," sta v skupnem sporočilu za javnost izpostavila VZMD in MDS.

Združenji opozarjata, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.

VZMD in MDS, kot sta poudarila v sporočilu, nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidita v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.

"Edina ustrezna rešitev je tržna enakopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastrukturi," so zapisali in dodali, da "žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje".

Zavzemajo se za črtanje desetega odstavka 125. člena zakona o trgu finančnih instrumentov, ki odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba.

"Od zakonodajalca pričakujejo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkovito izbiro ponudnika borznih storitev," je dejal direktor VZMD Matjaž Car.

Predsednik MDS Rajko Stanković pa je dodal, da mali delničarji potrebujejo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. "Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja," je izpostavil.

Po poročanju medijev naj bi sicer svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o izdaji dovoljenja Fini za prevzem Zagrebačke burze in s tem tudi Ljubljanske borze odločal danes. Fina je soglasje za nakup Zagrebške borze od hrvaškega regulatorja dobila že v začetku septembra. Portal Forbes Slovenija medtem poroča, da naj bi bila problematika danes tudi tema na seji vlade.

Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na današnji seji ni sprejel odločitve o zahtevi hrvaške finančne agencije Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi. O tem bo predvidoma odločal prihodnji teden, so sporočili iz ATVP.

Vlada je imela za odločanje o uvrstitvi Ljubljanske borze med kritično infrastrukturo na voljo več mesecev, a je odločitev sprejela tik pred zdajci, je poudaril predsednik uprave borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger. Prepričan je, da se takšne infrastrukture ne sme "podarjati", lastništvo tuje države v borzi pa bi bil tudi unikum.

Borza je vsekakor pomembna infrastruktura, saj določa gospodarski ustroj države in s tem vpliva na vse državljane, je poudaril Štemberger. "Zato je seveda zelo pomembno, da tako infrastrukturo znamo uporabljati. Nikakor je ne gre dobesedno podarjati nekomu," je dejal.

Ravnanja sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je danes preložil odločitev o zahtevi hrvaške državne agencije Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi, ni želel komentirati. "Dejstvo je, da so predstavniki obeh držav na tem področju morali biti predhodno dogovorjeni. Sicer bi bilo nelogično, da sosednja država v nasprotju z dogovorom objavi namero, ki je pomemben akt," je povedal.

Po njegovem mnenju je na odločitev vlade, da Ljubljansko borzo opredeli za kritično infrastrukturo, vplival tudi pritisk vseh, ki so opozarjali na pomen takšne infrastrukture in izpostavljali vzvode, ki jih v takih primerih lahko uporabi država.

Prevzem Ljubljanske borze s strani Fine bi bil po njegovih besedah unikum. "Ne poznam namreč primera, da bi bila tuja država lastnica borze v sosednji državi," je izpostavil.