"Gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga, pri katerem obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko nad strokovnimi, poslovnimi in finančnimi interesi začeli prevladovati nestrokovni, neposlovni in nefinančni interesi, kar bi utegnilo negativno vplivati na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga," sta v skupnem sporočilu za javnost izpostavila VZMD in MDS.
Združenji opozarjata, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga.
VZMD in MDS, kot sta poudarila v sporočilu, nista podpornika državnih intervencijskih ukrepov na kapitalskem trgu, zato rešitve nastalega položaja tudi ne vidita v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov.
"Edina ustrezna rešitev je tržna enakopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastrukturi," so zapisali in dodali, da "žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje".
Zavzemajo se za črtanje desetega odstavka 125. člena zakona o trgu finančnih instrumentov, ki odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba.
"Od zakonodajalca pričakujejo, da nemudoma odpravi neustavne omejitve, ki izdajateljem onemogočajo učinkovito izbiro ponudnika borznih storitev," je dejal direktor VZMD Matjaž Car.
Predsednik MDS Rajko Stanković pa je dodal, da mali delničarji potrebujejo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. "Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja," je izpostavil.
Po poročanju medijev naj bi sicer svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o izdaji dovoljenja Fini za prevzem Zagrebačke burze in s tem tudi Ljubljanske borze odločal danes. Fina je soglasje za nakup Zagrebške borze od hrvaškega regulatorja dobila že v začetku septembra. Portal Forbes Slovenija medtem poroča, da naj bi bila problematika danes tudi tema na seji vlade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.