Sprememba v šolstvu

Z današnjim dnem stopa v veljavo novela zakona o visokem šolstvu, ki jo je DZ sprejel 11. julija letos, v uradnem listu pa je bila objavljena v petek, 8. septembra. Novela zakona o visokem šolstvu med drugim ureja primerljivost izobrazbenih ravni pred in po uvedbi bolonjske reforme ter nanovo opredeljuje pristojnosti sveta za visoko šolstvo. Z novelo se država tudi obvezuje, da bo financirala vseh pet let bolonjskega študija - tri leta na prvi in še dve leti na drugi stopnji.

V skladu z novelo bosta višja in visoka strokovna izobrazba, pridobljeni pred bolonjsko reformo, ustrezali prvi stopnji izobrazbe po bolonjski shemi, dosedanja univerzitetna izobrazba in visoka strokovna izobrazba s končano specializacijo drugi stopnji, tretji bolonjski stopnji pa bodo ustrezali magisterij in doktorat znanosti ter univerzitetna izobrazba s končano specializacijo.

Namesto agencije za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva, ki bi jo vlada morala ustanoviti po sedaj veljavnem zakonu, novela širi naloge sveta za visoko šolstvo. Tako bo poleg nalog, ki jih je opravljal doslej, prevzel tudi vlogo evalvacijskega organa. Za ta del njegovega delovanja so bila upoštevana merila, potrebna za članstvo v Mednarodnem združenju za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA). Strokovne, organizacijske in administrativne naloge sveta pa bo opravljala posebna strokovna služba visokošolskega ministrstva.

Avgustovsko zbiranje podpisov podpore za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli pobudnikom - Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) - ni uspelo, saj je bilo pravilno podpisanih obrazcev po podatkih MNZ le 12.168, od potrebnih 40.000. V ŠOS so zato za ponedeljek napovedali predstavitev pobude za ustavno presojo novele.

Spremembe v pravilniku o srednješolskem redu še letos

Osnutek sprememb in dopolnitev pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, s katerimi naj bi ministrstvo za šolstvo in šport natančno določilo obveznosti in pravice zavodov in dijakov v primerih protesta, bo predvidoma pripravljen do konca leta, so povedali na direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Na direktoratu predvidevajo tudi, da bi novi pravilnik začel veljati naslednje šolsko leto.

V odgovorih na vprašanja glede pravilnika so bili sicer skopi. Povedali so le še, da so doslej zbrali vse pripombe različnih institucij, kot so zveza ravnateljev, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Dijaška organizacija Slovenije in svet praktikov, ter jih začeli vključevati v sedaj veljavni pravilnik.

Na ministrstvu tudi še ne morejo napovedati, v kolikšni meri bodo vključili predloge dijakov.

Slednji so namreč, kot je znano, konec avgusta predstavili svojo različico pravilnika, s katero želijo natančno opredeliti svojo pravico do protesta. Med drugim pa želijo tudi odpraviti možnost, ki dopušča ravnateljem, da sami določajo spodnjo mejo obvezne prisotnosti dijakov pri pouku, podaljšati rok za dostavo pisnega opravičila v primeru izostanka od pouka s tri na pet dni ter število dovoljenih neopravičenih ur s 40 vrniti na 50 ur.

Minister za šolstvo in šport Milan Zver je spremembe in dopolnitve omenjenega pravilnika napovedal po aprilskem opozorilnem shodu študentov, t.i. Črni sredi, ko je bilo po njegovem mnenju premalo poskrbljeno za varnost dijakov. Na potrebo po spremembi so pokazali tudi odgovori na anketo, ki jo je ministrstvo poslalo šolam o tem, kako so ravnale ob protestnem shodu.