Spremembe javnega plačnega sistema: 'Nihče ne bo na slabšem kot sedaj'

"Danes smo po dvomesečnem čakanju končno predstavili izhodišča za prenovo plačnega sistema vsem 45 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja," je uvodoma povedala Sanja Ajanović Hovnik. V sklopu te predstavitve so jim predstavili analizo stanja v javnem sektorju. Govorili so o razlogih, ki so pripeljali do plačne reforme, o ciljih in o rešitvah, s katerimi bodo pristopili do plačne reforme. 

Analiza je pokazala, da je javni sektor v vseh segmentih neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. Nova plačna reforma bo zato skušala odpraviti ta segment. Cilj bo spreminjanje starostne skupine v javnem sektorju. "Povprečna starost v javnem sektorju je 50 let. Moramo se vprašati, kdo bo storitve, ki jih opravljamo v javnem sektorju, opravljal čez nekaj let," je povedala Ajanović Hovnikova. S plačno reformo bodo zato skušali javni sektor narediti bolj privlačen za mlade. 

"Naš ključni cilj je, da država v najširšem pomenu besede znova postane zaželen zaposlovalec, ki bo znal privabiti mlade. Prav zato nova plačna lestvica predvideva najvišje zvišanje plač v najnižjih plačnih razredih, kjer svojo karierno pot začenjajo mladi," je povedala Ajanović Hovnikova.

Širše pa so med glavnimi cilji plačne reforme zagotovitev ustreznega plačila zaposlenim v javnem sektorju, povečanje učinkovitosti javnega sektorja ter zagotavljanje kakovostnih in dostopnih javnih storitev. 

Za dosego teh ciljev bodo potrebne tako plačna reforma kot druge strukturne prenove. Kot je opozorila ministrica, samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj. Med drugim je omenila, da bilo treba ustrezno prenoviti kriterije za nekatere pravice javnih uslužbencev, kot so letni dopust, dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje. 

Bistvene rešitve za dosego teh ciljev so nova plačna lestvica, vzpostavitev plačnih stebrov, ponoven pregled sistemov nagrajevanja in ponoven pregled potreb po ostalih spremembah po javnem sektorju.

Najprej pa bo treba odpraviti anomalije, je izpostavila ministrica. V javnem sektorju bi odpravili plače, ki so nižje od minimalne. Med najnižjo in najvišjo bi vzpostavili razmerje ena proti sedem in poiskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. 

Temu bo sledila ustanovitev plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja. "Pri plačnih stebrih smo gledali predvsem samo naravo dela in prišli do treh večjih poglavij. Ta razdelitev je vladni predlog, smo pa odprti tudi za predloge sindikalne strani," je dejala. Prvo poglavje so funkcionarji in direktorji, drugo poglavje so javni uslužbenci v širšem smislu (uradniki na ministrstvih, v neodvisnih regulatornih agencijah, policisti, vojaki ...). Tretje poglavje pa bodo javni uslužbenci v javnih zavodih (turistične organizacije, zavodi, kulturne organizacije, zdravstvo, socialno varstvo ...). 

Trenutni predlog za vzpostavitev nove plačne lestvice je, da se osnovne plače največ povišajo v spodnjem delu. Ob tem je ministrica izpostavila, da so plače varovane in da se ob prevedbi ne bodo nikomur znižale. "Nihče ne bo na slabšem, kot je sedaj," je zagotovila. 

Nova plačna lestvica bi izhajala iz minimalne plače in odpravila uvrstitve pod minimalno plačo. Ali drugače: prvi plačni razred bi bil po prevedbi plačne lestvice določen v višini minimalne plače. Novo plačno lestvico bi sestavljalo 67 plačnih razredov, pri čemer bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem.

S predlaganimi plačnimi stebri bodo ločeno urejali specifike, ki veljajo za posamezne dejavnosti. Pri tem ostaja načelo enakega plačila za enako delo, bi pa znotraj stebra zagotovili primerljivost posameznih poklicev, torej enako plačilo za primerljivo delo znotraj posameznega stebra, je pojasnila ministrica.

Ob novi plačni lestvici in stebrih so med bistvenimi rešitvami predlagane reforme še prevetritev sistema napredovanja in nagrajevanja ter pregled vseh dodatkov v javnem sektorju in potreb po ostalih spremembah v javnem sektorju.

Vlada predlaga tudi zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. To bi po besedah ministrice zamrznili, dokler ne začnejo v celoti izvajati novega plačnega sistema. Kot je dejala, namreč ravno v sistemu napredovanj ugotavljajo anomalije, saj se odlične ocene, ki so podlaga za napredovanje, "delijo kar vsepovprek". Obenem ta napredovanja pomenijo velika javnofinančna sredstva, ki jih lahko usmerijo v hitrejše uveljavljanje novega plačnega sistema.

Vrednost plačnih razredov plačne lestvice pa nameravajo usklajevati enkrat letno. Z usklajevanjem sicer nameravajo začeti takoj, predviden datum uveljavitve pa je do predvidoma 1. 1. 2024.

Te izsledke so na vladni strani danes predstavili sindikatom. Naslednje srečanje sindikatov in javnega sektorja bo 20. februarja – do takrat se bodo sindikati opredelili do vladnih izhodišč. 

Sindikati ob izhodiščih za plačno reformo z nekaterimi pomisleki, predlog zamrznitve napredovanj zanje sporen

Po današnji predstavitvi izhodišč za reformo plačnega sistema v javnem sektorju vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je še veliko nejasnosti. Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. Za oba pa je sporen predlog zamrznitve napredovanj.

Kot je v izjavi ob koncu ugotavljal Počivavšek, je današnja razprava potrdila, da bodo pogajanja zagotovo dolgotrajna in naporna, kar je bilo sicer pričakovano, saj gre za precej zahtevno materijo. Če se nekateri vladni predlogi prekrivajo s tistimi, ki so jih podali sindikati, pa bodo po njegovih predvidevanjih nekateri povzročali izjemno velike težave oz. bodo deležni nasprotovanja. Kot je poudaril, pa so pravo mesto za reševanje teh vprašanj pogajanja. Prvič se bodo na njih sestali 20. februarja.

Štrukelj je po predstavitvi izhodišč ugotavljal, da se je danes postavilo več vprašanj, kot so dobili odgovorov. "Konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih," je menil.

Sama napoved vzpostavitve plačnih stebrov, znotraj katerih bi se urejala plačna razmerja za posamezne skupine v javnem sektorju, po Štrukljevih besedah ni toliko problematična, kot je zanj problematično, če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost, in podobno. V tem delu pričakujejo dodatne odgovore, je dejal Štrukelj.

Prav tako po njegovih navedbah niso bila povsem enoznačna vladna pojasnila, kako se bo odpravljajo plačna nesorazmerja. Da so glede odpravljanja plačnih nesorazmerij v tem trenutku še nejasnosti, je ocenil tudi Počivavšek. "Na kakšen način točno se bo preverjalo primerljivost med delovnimi mesti in povzročena nesorazmerja, je danes ostalo še nekako v zraku," je dejal.

Tako za Počivavška kot Štruklja pa je sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo funkcionirati, je menil Štrukelj. Počivavšek je predlog za zamrznitev napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti izpostavil kot enega najbolj spornih vladnih predlogov. Precej težav vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Ocenjuje namreč, da utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.

V Sindikatu državnih organov Slovenije po drugi strani v vzpostavitvi plačnih stebrov vidijo priložnost, da nekaj dosežejo tudi za uradništvo. Kot je dejal predsednik sindikata Frančišek Verk, so bili doslej vedno nekje na zadnjem mestu, prednost pa so imele velike skupine, kot sta zdravstvo in šolstvo.