SNS spreminja napačen zakon in onemogoča pregon gospodarskega kriminala

Poslanka LMŠ Tina Heferle je v današnji izjavi za javnost povedala, da dogajanja glede predlaganih sprememb Kazenskega zakonika ne more komentirati drugače kot zelo kritično. "Trenutna vladna koalicija v DZ, kamor več kot očitno spada tudi SNS, je včeraj dokazala, da nima niti minimalnih strokovnih standardov, kaj šele moralnih in etičnih. Ko so jih vsi ključni deležniki opozarjali na to, da so predlagane spremembe v napačnem zakonu, so se koalicijski poslanci požvižgali na to in zakon preprosto izglasovali."

Vsebina sprememb namreč ne spada v Kazenski zakonik, ki je materialni predpis, ampak v Zakon o kazenskem postopku, ki je procesne narave, je poudarila poslanka. "Če za lažje razumevanje ponazorim situacijo, je to nekako tako, kot bi obvezno cepljenje uzakonili v Zakonu o vodah!" 

Drugi zastrašujoč problem pa je po njenih besedah ta, da bodo predlagane spremembe celo onemogočale pregon nekaterih kaznivih dejanj, tudi tistih, povezanih z nabavo zaščitne opreme v prvem valu epidemije covid-19. V LMŠ imajo glede učinkovitosti kazenskega pregona diametralno nasprotno stališče. "Zagovarjamo kazensko procesno zakonodajo, ki bo preprečevala situacije, ko neka zadeva ne bo vsebinsko obravnavana samo zato, ker je zastarala," je še dejala Heferletova. 

Takšno mešetarjenje po slovenski kazenski zakonodaji je po njenih besedah grozljivo in škodljivo za našo državo. "Osebno upam, da bodo tekom nadaljnje obravnave v DZ kakšni koalicijski poslanci našli pogum in če že ne iz vsebinskih razlogov ta predlog zakona zavrnili iz formalnih razlogov. Še enkrat – predlagatelj je predlagal spremembo napačnega zakona! Med poslanci je kar nekaj pravnikov in vsak pravnik bi moral znati ločiti med procesno in materialno zakonodajo. Tisti pravnik, ki tega ne zna ločiti, je enako slab, kot je slab matematik, ki ne zna zračunati, da je ena plus ena dve. O imenih pa ne bom konkretno," je zaključila.

Poslanka Maša Kociper iz SAB pa je povedala, da je v DZ vajena marsičesa, to, da je bil včeraj sprejet takšen zakon, pa je bilo tudi zanjo veliko presenečenje. "Ko sem čakala pred odborom, sem šla pozdravit predstavnike pravosodja, izmenjali smo par besed in se strinjali, da nima smisla izgubljati besed o vsebini zakona, kajti predlagatelj je tako ali tako noveliral napačen zakon. Malo smo se posmejali in bili prepričani, da bo predlagatelj zakon zadnji hip umaknil," je opisala. 

Jelinčič je po njenih besedah na sejo odbora prišel z 20-minutno zamudo, povedal, da ne glede na mnenje zakonodajno pravne službe DZ, pri predlogu vztraja in odšel. Sledila je razprava, kjer so vsi predstavniki stroke povedali, da zakona ne podpirajo, saj krši vsa načela kazenskega prava, enakosti pred zakonom in nasploh se novelira napačni zakon. Po razpravi je na velik šok in presenečenje vseh prisotnih koalicija s 7 proti 6 ta zakon podprla, je opisala.

"Ne samo, da zakon vsebinsko ruši vsa dosedanja prizadevanja, da se zastaralni roki podaljšajo in da ne prihaja do zastaranj, ruši povsem sistem procesnih rokov in kot je povedalo tožilstvo – zelo otežuje ali celo onemogoča pregon določenih kaznivih dejanj, zlasti tistih, ki jih zagrešijo osebe, vezane na gospodarski kriminal, in glede na to, da bo veljal za nazaj, omogoča amnestijo za določene kazenske postopke." V stranki SAB so zato šokirani in upajo, da koalicijo "spravijo k pameti, da na plenarni seji tega zakona ne bo podprla".

Že včeraj so se odzvali v SD, kjer so nad sprejemom predloga ogorčeni. V sporočilu za javnost so zapisali, da je mešetarjenje po kazenskem zakoniku, kot si ga je danes privoščila koalicijska večina, skrajno nedopustno in škodljivo ravnanje. "Gre za novo dno razumevanja pravne države s strani vladajoče koalicije in dela t. i. opozicije, ki lahko resno zamaje temelje našega pravnega okvira," so dodali.

V Levici pa so spomnili, da gre za predlog, ki mu nasprotuje tako strokovna javnost kot tudi Ministrstvo za pravosodje. "S temi spremembami Jelinčič – človek, ki pravi, da je narod glup – dela usluge lastnikom podjetij in menedžerjem, ki zlorabljajo svoje položaje. Gospodarski kriminal bo s tem nagrajen, ne pregnan," so zapisali.

Gre za zmešnjavo, ki kaže na to, kako narobe se zaključuje ta mandat, pa ne da je bilo zadnji dve leti kaj pozitivnega pri tem, menijo v stranki in ob tem opozarjajo na opozorila stroke, ki takšnim spremembam nasprotuje. To da so spremembe vložene k napačnemu zakonu, pa so označili za anomalijo, ki po besedah poslanca Levice Mateja T. Vatovca "govori o tem, da so pripravljeni za, iskreno rečeno, kupovanje glasov v tej koaliciji narediti vse".

Zakon bi po mnenju Levice lajšal gospodarski kriminal na način, da tovrstne preiskave ne bodo prišle do zaključka. "Ampak če daste v to enačbo Zmaga Jelinčiča in Janeza Janšo, potem to niti ni presenečenje," je dejal Vatovec. Opozoril je, da pometanja velikega gospodarskega kriminala pod preprogo poslanci ne smejo dopustiti.

Nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec je na Twitterju zapisal, da spremembe kazenskega zakonika, ki jih je sprejela "Janševa kamarila, v DZ dejansko onemogočajo pregon gospodarskega kriminala, kriminala pri nabavi zaščitne opreme". "Priznanje, krivi so! Ta zakon ne sme biti sprejet, za to je potrebno uporabiti vsa demokratična sredstva!"

Jelinčič ob očitkih dejal, da je stroka proti takim spremembam "ker se jim ne ljubi delati", da ni dopustno, da določeni primeri trajajo 10 let in več, ter da ima Slovenija na področju pravosodja dvakrat več osebja kot zahodnoevropske države.

Glede odklonilnih mnenj pravne stroke je dejal, da so na odbor prišli samo tisti strokovnjaki, ki so proti takim spremembah, ostalih pa da ni bilo. "Pri nas, če je pet pravnikov, je deset različnih mnenj," je dodal. Na očitke o tem, da gredo takšne spremembe na roko vladajoči koaliciji, pa je odvrnil: "Mi smo SNS, nam je v interesu slovenski narod, domovina, ne pa politični posamezniki."

Kot je znano, je SNS v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerim se določajo procesni roki za izvedbo določenih faz predkazenskega postopka na način, da se v 90. členu kazenskega zakonika dodajata dva odstavka. S prvo spremembo kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Druga sprememba predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec v roku iz prejšnje točke vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Nova odstavka 90. člena kazenskega zakonika bi se po mnenju predlagatelja uporabljala tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo sprememb tega zakona.

Na odboru za pravosodje so bila podana tudi mnenja zakonodajno pravne službe DZ, državnega sveta, Ministrstva za pravosodje, vrhovnega državnega tožilstva, sodnega sveta in odvetniške zbornice. Vsa mnenja so bila odklonilna. Idejo o spremembi zastaralnih rokov so sicer pozdravili, vendar pa so opozorili, da so spremembe vložene v napačen zakon, in sicer se te nanašajo na sam kazenski pregon, ki pa je procesni rok, ki ga določa zakon o kazenskem postopku. 

Zakonodajno pravna služba DZ je ugotovila, da je predlog v nasprotju s spoštovanjem načela pravne države in spoštovanjem načela enakosti. Opozorila je tudi, da v primeru sostorilstva predlog zakona implicira presojo teka zastaralnega roka za vsako osebo posebej, kar je v nasprotju z zastaranjem.

To je poudaril tudi državni sekretar Ministrstva za pravosodje Zlatko Ratej in dodal, da bi takšna zakonska določba predvsem v zapletenejših primerih pomenila amnestijo obdolžencev, predvsem v gospodarskih zadevah. Pridobivanje dokazov je predvsem v mednarodnih zadevah, denimo pri zbiranju bančnih podatkov, izjemno zapleteno in dolgotrajno, je opozorila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. Predsednik odvetniške zbornice Janez Starman pa je dejal, da bi bilo smiselno zastaralni rok vezati na izvedbo hišne preiskave ali na zaslišanje Policije. Dodal je, da nedvomno podpira razmišljanja v tej smeri, vendar pa je predlog SNS sistemsko problematičen.

Komisija DS za državno ureditev je opozorila, da tudi vsebinsko predlog zakona ni ustrezen, saj se nanaša na vsa kazniva dejanja, ne samo na gospodarska, kot je navedeno v obrazložitvi. Po njihovem mnenju pa obstaja še dodatni problem, predlog zakona se glede načina preiskave veže samo na tista dejanja, kjer Policija izvaja preiskovalna dejanja na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, imamo pa tudi drugačne vrste preiskovanih dejanj in ni argumentiranega razloga, zakaj bi jih obravnavali različno glede na to, kako v postopku postopajo udeleženci.

Odzvali so se tudi v Inštitutu 8. marec. Izrazili so, da so v primeru sprejetja zakona pripravljeni iti na referendum. Ob tem so pozvali predsednika DZ Igorja Zorčiča, da zakona ne uvrsti na dnevni red, ostale poslance pa, da v primeru glasovanja glasujejo proti. Če sprejmejo ta zakon, bi namreč po njihovi oceni padle nekatere zadeve, med njimi preiskava TEŠ6, zadeva Trenta in preiskava poslov z zaščitno opremo.