Spremembe, ki jih prinaša reorganizacija NMP in zakaj so nekatere občine proti

Z namenom preoblikovanja mreže NMP so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen. Delovna skupina je predlog celostne prenove sistema NMP v Sloveniji že oblikovala in ga v začetku novembra poslala ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. Kot je razvidno iz dokumenta, gre za elaborat analize stanja in predlogov potrebnih ukrepov. 25. novembra je nato na Ministrstvu za zdravje potekala predstavitev predloga.

Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante

Skupina v elaboratu ugotavlja, da je trenutna mreža NMP zaradi pomanjkanja družinskih in urgentnih zdravnikov nevzdržna, prav tako so izbrani osebni zdravniki ob delu v družinskih ambulantah pogosto razpisani tudi za urgentno ambulanto in morebitne intervencije na terenu. Predlog bi takšno sočasno delo družinskih zdravnikov na več deloviščih hkrati ukinil.

Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila.

V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.

Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre.

Zdravniki na intervencije iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci tudi iz drugih ZD v mreži NMP

Delovna skupina ugotavlja tudi, da je pravilnik o službi NMP, ki je v veljavo stopil leta 2015, vzpostavil zahtevo po dodatnih usposabljanjih za nudenje nujne medicinske pomoči zunaj bolnišnic in s tem reševalcem podelil dodatne kompetence za samostojno delo. "To je omogočilo, da se lahko zdravnik loči od ekipe reševalcev, ki lahko določeno vrsto intervencij izvajajo samostojno, določeno pa v sodelovanju z zdravnikom, ki za prihod na kraj dogodka uporablja svoje, ločeno prevozno sredstvo," navajajo v elaboratu.

Po predlogu bi intervencije na terenu opravljale ločene ekipe – zdravniki v vozilih urgentnih zdravnikov in reševalci v ekipi nujnih reševalnih vozil oz. rešilcev. Skupina predvideva, da bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov bi prav tako spremljali diplomirani zdravstveniki. V kraju, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelitski urgentni center, bi se na intervencijo odpravilo reševalno vozilo, v primeru potrebe po zdravniku pa bi se slednji pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra.

Kriteriji za vključitev med satelitske urgentne centre bi se sčasoma zaostrili

Skupina sprva predlaga nižje kriterije za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre. Po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.

Še kasneje pa bi se vse mobilne enote NMP, helikopterska nujna medicinska pomoč in dispečerska služba zdravstva vključile v svojo organizacijsko enoto, predlaga skupina. Ob tem so pripravili tudi načrt vključevanja izvajalcev NMP v dispečersko službo zdravstva, ki predvideva sedem faz, kar bo s sabo prineslo nove izzive.

V satelitskih urgentnih centrih bi bila neprestano prisotna triažna medicinska sestra

Satelitski urgentni centri bi bili torej majhni urgentni centri v krajih brez splošne bolnišnice in urgentnega centra. Po predlogu delovne skupine Ministrstva za zdravje bi bila v satelitskem urgentnem centru neprestano prisotna triažna medicinska sestra, prav tako bi bili na voljo reanimacijska soba in vsaj ena ambulanta za kirurške posege.

Urgentni center

Urgentni center pa bi bil samostojni oddelek bolnišnice, namenjen pomoči potencialno kritično zbolelim ali poškodovanim. Vključuje triažo ter enote za bolezni, poškodbe in hitre preglede. K urgentnim centrom spadajo tudi mobilne enote NMP.

Je pa trenutni predlog naletel na kritike. Potem ko so na noge skočili Kamničani, so se pritožile tudi nekatere druge občine, kjer bi se morali zdravniki po predlogu ob terenskih intervencijah pripeljati iz drugega kraja, urgentne ambulante pa bi bile ukinjene. V Kamniku napovedujejo, da bodo za zaščito urgence uporabili vsa pravna sredstva.

V Kamniku bodo ohranitev dežurne ambulante uporabili vsa pravna sredstva

Čeprav predlog uvodoma omenja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči, v predlaganih rešitvah o tem ni ne duha ne sluha, je poudaril direktor Zdravstvenega doma (ZD) Kamnik Sašo Rebolj, specialist družinske medicine. Predlog bi kamniško urgentno ambulanto ukinil v celoti, nadomestila pa naj bi jo akutna ambulanta za nujne in neodložljive primere, nekakšna dežurna ambulanta, ki bi delovala ob delavnikih od 7. do 20. ure.

Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v kamniškem ZD, kjer so doslej letos opravili slabih 1500 intervencij, po predlogu na voljo nepretrgoma, zdravniki pa bi se na intervencije vozili iz predvidenega satelitskega urgentnega centra v ZD Domžale. "Reševalci so nepogrešljiv del ekipe, ampak nimajo pa denimo pravic za dajanje zdravil," je ob tem poudaril Rebolj.

"Imamo občutek, da bi se prezasedeni urgentni centri radi polastili našega kadra s tem, da bi se periferne urgence zaprle, kar se mi ne zdi sprejemljivo," je dodal. Kritičen je do dejstva, da se je dokument pisalo v tajnosti in da skupina v elaboratu ni obrazložila, zakaj je predlog boljši za ljudi. Od ministrstva zdaj pričakuje pojasnila.

Glede na predvidene kriterije za satelitske urgentne centre, kjer bi urgentne ambulante delovale nepretrgoma, Rebolj sicer pričakuje, da bi kriterije v Kamniku sprva izpolnjevali. Nato pa elaborat v drugi fazi predvideva dvig kriterijev, ki jih ne bi več dosegali, ker naj bi člani delovne skupine tamkajšnje področje v dokumentu administrativno razdelili tako, da pogoje za satelitski urgentni center izpolnjuje le sosednji ZD Domžale.

V predstavitvi predloga skupina navaja, da bi s postopnim dviganjem kriterijev za uvrstitev med satelitske urgentne centre zmanjšali odpor lokalnih skupnosti. A v Kamniku to očitno ne bo delovalo. Reboljevim kritikam se namreč pridružuje tudi kamniški župan Matej Slapar. Kot je zapisal na spletni strani Občine Kamnik, bi bila ukinitev dostopa do urgentnega zdravnika nesprejemljiva, saj je Kamnik hribovita in razgibana občina. Tudi tokrat, kot leta 2015, bodo uporabili vsa pravna sredstva ter vse oblike pritiska, da ohranijo dežurno službo v Kamniku, je napovedal.

V primeru nujnega stanja v Slovenske Konjice zdravnik iz 15 minut oddaljene Slovenske Bistrice

Tudi ZD Slovenske Konjice, kot je razvidno iz predloga, ne bi postal satelitski urgentni center. Čeprav sicer podpira prizadevanja za ureditev sistema NMP, direktor ZD Dejan Verhovšek za zdaj še neuradnega predloga ne podpira. Območje, ki ga pokrivajo – občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje –, bi z uveljavitvijo predloga namreč ponoči ter ob vikendih in praznikih izgubilo dežurnega zdravnika, kar je označil za nesprejemljivo, kljub argumentom o razbremenitvi zdravnikov.

Zdravnik bi se v primeru nujnega stanja na območju, ki ga pokriva ZD Slovenske Konjice, po predlogu pripeljal iz ZD Slovenska Bistrica. Dostopnost je med krajema zaradi avtoceste sicer dobra, pravi Verhovšek, a čas intervencije podaljša za do 15 minut. Takih primerov je, kot pravi, sicer resda malo, a so. Strinja se, da bo potreben kompromis in da bodo morali na Ministrstvu za zdravje s predlogom seznaniti lokalne skupnosti. Te bodo predlog najverjetneje razumele kot napoved slabše zdravstvene oskrbe, še ocenjuje.

V Kočevju bi postali satelitski urgentni center

Za vključitev med satelitske urgentne centre so po predlogu predvideni v Kočevju, kjer so v tamkajšnjem zdravstvenem domu v prenovo objekta, da bi ustrezal zahtevam, vložili več kot 2,5 milijona evrov. Pripravljena je tudi oprema, zaposleni pa ustrezno usposobljeni, je povedal direktor ZD Kočevje Gregor Košir.

Ob tem poudarja, da zdravstveni dom pokriva 650 kvadratnih kilometrov veliko območje, kar je velik izziv, zato bi si želel, da se postavijo standardi in normativi, ki bodo omogočali zagon satelitskega urgentnega centra. Trenutno jim namreč čez dan pripadata ekipi za dve reševalni vozili, ponoči pa le za eno, kar ocenjuje za problem. Če bi se moralo ponoči reševalno vozilo zapeljati denimo v Osilnico in kritično bolnega nato odpeljati na zdravljenje v Ljubljano, reševalnega vozila štiri ure ne bi bilo na voljo. Zato trenutno iz lastnega žepa financirajo nočno pripravljenost druge ekipe in upajo, da bo v primeru reorganizacije to urejeno.

Predlog sicer predvideva ločevanje zdravnikov in reševalcev – prvi bi na intervencijah posredovali v urgentnih vozilih zdravnikov, drugi pa v nujnih reševalnih vozilih. "To seveda ni dvig kvalitete, vedno je bolje imeti dva zdravnika kot enega, a to je stvar strokovne presoje na nacionalni ravni, ali to lahko deluje in kaj bi pomenilo za sistem," poudarja. Glede na obremenjenost primarnega nivoja zdravstva se bo to po njegovi oceni najverjetneje žal moralo udejanjiti.

Sam sicer poudarja, da bi bilo treba ob reorganizaciji mreže NMP nujno urediti tudi plačila zaposlenih, saj so denimo zunanji pogodbeniki za dežurstva v NMP bolje plačani kot družinski zdravniki zdravstvenega doma. Prav tako bi bilo, poudarja Košir, treba urediti plačilo nekaterih storitev, ki jih v Kočevju kot bodoči satelitski urgentni center že izvajajo, npr. laboratorijske preiskave. Sicer pa tudi sam, kot delovna skupina v predlogu, zagovarja ločevanje družinske medicine od nujne medicinske pomoči.