Slovenija

Spremembe pomorskega zakonika

Ljubljana, 10. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Po hrvaški razglasitvi ekološko-ribolovne cone so se pojavile pobude, da bi tudi Slovenija razglasila svojo. Izkazalo pa se je, da po sedaj veljavnem pomorskem zakoniku to ni mogoče. Vlada je že napovedala spremembe, prav tako Slovenska demokratska stranka.

Jadransko morje
Jadransko morje FOTO: POP TV

SDS je že vložila predlog zakona o spremembah pomorskega zakonika, z določbo o epikontinentalnem pasu ter členom, ki bi omogočal razglasitev izključnega gospodarskega pasu.

Interpretacija sedaj veljavnega pomorskega zakonika Slovenijo razglaša za geografsko prikrajšano državo, ki tako nima dostopa do epikontinentalnega pasu, ki pa z izključnim gospodarskim pasom ni neposredno povezan.

Miha Pogačnik
Miha Pogačnik FOTO: POP TV

Kot je pojasnil Miha Pogačnik z inštituta za evropsko pravo, je "epikontinentalni pas morski pas dna in podzemlja, ki se razteza od zunanje meje teritorialnega morja proti odprtemu morju." Ta pas pripada državi sam po sebi in ga ni treba posebej razglasiti za razliko od izključne ekonomske cone, dodaja Pogačnik.

V epikontinentalnem pasu država vrši določene suverene pravice, kar pomeni da izkorišča naravna bogastva. Pri spremembah pomorskega zakonika pa se je treba izogniti določanju poteka pomorske meje brez dogovora, ker to lahko pomeni enostransko dejanje.

Glede vsebine pomorskega zakonika je Pogačnik pojasnil, da "ni navadno, da bi država v pomorskem zakoniku določila točno določen potek meja morskih pasov, ampak se navadno v pomorskih zakonikih bolj predvidi pasove kot kategorijo oziroma kot možnost."

Epikontinentalni pas pripada državi, ki ima dostop do odprtega morja, sam po sebi in ga ni treba posebej razglasiti
Epikontinentalni pas pripada državi, ki ima dostop do odprtega morja, sam po sebi in ga ni treba posebej razglasiti FOTO: Reuters

Predlog SDS pa predvideva mejo med slovensko in hrvaško gospodarsko cono tam, kjer je potekala mejna črta nadzora slovenske in hrvaške policije pred osamosvojitvijo. Meja bi lahko potekala tudi tako, kot je določeno v parafiranem sporazumu Drnovšek-Račan, ki ga Hrvaška ne sprejema. Najbolj pomembno pa je, ugotavlja Pogačnik, da naš zakonik dopolnimo z manjkajočima pasovoma – epikontinentalnim ter možnostjo razglasitve ekonomske cone. "S tem bi pravzaprav potrdili dva pasova, ki nam kot državi, ki ima izhod na odprto morje nedvomno pripadata," zatrjuje Pogačnik.

To je pomembno predvsem zaradi pravne možnosti razglasitve te cone. Pogačnik pa je prepričan, da bi se o sami razglasitvi morali dogovarjati z ostalimi državami ob Jadranu ter Evropsko unijo. Sicer pa v zadnjih letih v Sredozemlju prevladuje politika nerazglašanja morskih pasov. V nasprotnem primeru bi bilo le to prekrito z izključnimi ekonomskimi conami. Odprtega morja pa skoraj ne bi bilo več.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10